Mednarodni arhivski dan 2017
Arhivi po vsem svetu praznujejo 9. junij kot Mednarodni arhivski dan. Leta 1948 je bil na ta dan ustanovljen Mednarodni arhivski svet. Namen Mednarodnega arhivskega dneva je opozarjati na pomen delovanja arhivov kot institucij, izpostavjati pomen gradiva, ki ga hranijo in tudi izpostavljati delo, ki ga opravljajo posamezniki zaposleni v arhivih. Mednarodni arhivski dan praznujejo arhivi po vsem svetu od leta 2008.
Arhivi predstavljajo bogastvo, ki mu težko najdemo primerjavo. Arhivsko gradivo, ki ga hranijo arhivi, je dokumentirani produkt človeške dejavnosti in kot tako predstavlja nenadomestljivo pričevanje preteklih dogodkov, obenem pa zagotavlja demokratično delovanje družbe, identiteto posameznikov in skupnosti ter varovanje človekovih pravic. Sodobni pogledi na arhive se povezujejo ne le z dediščino in preteklostjo, ampak predvsem s pravicami državljanov, demokracijo, zaupanjem in dostopnostjo. Vsem ta načelom poskušajo arhivi slediti, so pa v veliki meri povezani z oblikami gradiva, kar odpira skozi vsakdanjik aktualna vprašanja predvsem v zvezi z zaupanjem do gradiva nastalega in shranjenega v elektronski obliki. Podobno je z dostopom, saj informacije ne morejo ostajati znotraj prvotnega avtomatiziranega sistema, če jih v prihodnosti hočemo posredovati posameznim uporabnikom. Zato so pred arhivi tudi v prihodnosti veliki izzivi, kot tudi potrebe po prilagajanju. Vedno bolj namreč arhivi ne delujejo več kot statične organizacije, ki hranijo gradivo, ampak predvsem funkcionalno delujejo “od ljudi za ljudi”.
V Zgodovinskem arhivu Celje bomo praznovanje Mednarodnega arhivskega dneva raztegnili na daljše obdobje.
2. junija ob 10:00 bomo na tiskovni konferenci predstavili Katalog izdaj Zgodovinskega arhiva Celje. Katalog v tiskani obliki je prilagojena izdaja podstrani Publikacije na naši spletni strani. Katalog prinaša pregled izbora naših izdaj. Iz arhivskih pripomočkov, izdaj virov, katalogov razstav ali pa študij, kjer je arhivsko gradivo kot primarni in ključni vir znanstvenega raziskovanja, prepoznavamo obenem tudi vrednost dela, ki so ga s ciljem približevanja arhivskega gradiva opravili avtorji ali uredniki izdaj, v največji meri prav zaposleni kolegi v našem arhivu. S tem izpostavljamo delo pogosto prezrtih arhivskih delavcev, ki pogosto opravijo ključno delo v približevanju in novem odkrivanju gradiva. S katalogom dajemo tudi sporočilo številnim mlajšim raziskovalcem, ki danes prepogosto ostajajo na površju raziskovanj in zgolj strgajo naplavine iz svetovnega spleta ter s tem le utrjujejo in reproducirajo predstave preteklosti, ki bi lahko s podrobnejšim raziskovanjem arhivskega gradiva bodisi dodatno obogatile bodisi pa celo ovrgle dosedanje interpretacije preteklosti. Katalog je obenem tudi lep pregled v delo arhiva in tudi njegove oblikovne podobe. Skozi naslovnice se izkazujeta po eni strani tradicija po drugi pa tudi spremembe. Ob inventuri preteklih izdaj smo z veseljem ugotavljali, da so nekatere izdaje že skoraj pošle, nekatere pa so razprodane. Slednje so po novem brezplačno na voljo še na naši spletni strani. Med njimi so katalogi razstav: V hiši mojega očeta je mnogo bivališč; Žička kartuzija v rokopisih in listinah Zgodovinskega arhiva Celje; Zima: od strahu k veselju; objavljene pa so tudi znanstvene študije Milka Mikole: Sodni procesi na Celjskem 1944-1951; Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943-1952 in Delo kot kazen ter jubilejni zbornik ob 50. letnici arhiva Hiša pisanih spominov.
Od 5. junija pa do začetka julija bo na Krekovem trgu v Celju na ogled prva iz serije razstav: Fotograf – trenutek – zgodovina, ki izpostavlja delovanje in pomen Edija Einspielerja kot enega najbolj izpostavljenih fotokronistov Celja in okolice. Razstava fotografij z naslovom V iskanju zdravega duha in telesa izpostavlja preko motivov in tehnike fotografiranja zgolj nekatere segmente njegovega delovanja. Skozi sodelovanje z arhivom pa želi izpostaviti predvsem dolgi časovni lok njegovega kontinuiranega ustvarjanja.
9. junija bomo skozi celotno dopoldne v arhivu gostili dijake Gimnazije Celje Center (3. letnik), ki jim bomo predstavili vse segmente delovanja arhiva, od hrambe, materialnega varstva do pedagoške dejavnosti arhiva. Samo po predhodni najavi se lahko tudi posamezniki vključijo ta dan v oglede arhiva. Posebej pa bomo za nenajavljene goste ob 10. uri organizirali brezplačno vodstvo po razstavi Dekade: osemdeseta @Celje 1980-1988.
9. junija, ob 14. uri v Rečici ob Savinji odprli razstavo Voda, Vode, Vodi, ki je nastala v sodelovanju našega arhiva z Istorijskim arhivom Pančevo v Srbiji. Razstava se vključuje v praznovanje “Dan za Savinjo”, ki ga organizirata Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (OE Celje) in Občina Rečica ob Savinji ter je namenjen predvsem edukativnemu programu zavedanja pomena ekostistema ob toku Savinje.
15. junija pa ob 12. uri v Posavskem muzeju Brežice odpiramo že 15. gostovanje razstave Mesta in trgi ob štajersko-hrvaški meji / Gradovi i trgovišta na hrvatsko-štajerskoj granici. Gre za prvi realizirani projekt, ki predstavi izbor gradiva za izbranih 16 obmejnih trgov in mest in je nastal ob sodelovanju 3 slovenskih in 3 hrvaških arhivov s sedeži v Mariboru, Celju, Ptuju, Varaždinu, Štrigovi in Zagrebu.
Ob Mednarodnem arhivskem dnevu tako izpostavljamo dejavnost Zgodovinskega arhiva Celje, ki je s svojo javno arhivsko službo vpeta v sodelovanje z lokalno, regionalno in tudi mednarodno (obmejno) skupnostjo.
Obenem ne bo odveč, če še enkrat ob prazniku arhivske skupnosti izpostavimo pomen Splošne deklaracije o arhivih, ki jo je sprejel in potrdil Mednarodni arhivski svet leta 2010 na skupščini v Oslu, leta 2011 pa jo je potrdil tudi UNESCO. V uvodnem nagovoru deklaracija izpostavlja: “Arhivi dokumentirajo odločitve, aktivnosti in spomine. So izjemna in nenadomestljiva dediščina, ki se prenaša iz ene generacije v drugo. Arhivsko gradivo se upravlja od njegovega nastanka, zato da ohranjamo njegovo vrednost in pomen. Je verodostojen vir informacij, ki podpira odgovorno in transparentno poslovanje uprave. Arhivi igrajo poglavitno vlogo pri razvoju družb, saj varujejo in prispevajo k individualnemu in skupinskemu spominu. Prost dostop do arhivskega gradiva bogati naše znanje o človeški družbi, spodbuja demokracijo, ščiti pravice državljanov in izboljšuje kakovost življenja.”