Anonimka
Iščemo neposreden, oseben, necenzuriran, iskren glas. Vemo, da s pomočjo gradiva, ki ga hranimo, gotovo ne moremo podati celostne slike duha časa, v katerem živimo. V največji meri smo namreč arhivi usmerjeni v zbiranje tistih kategorij gradiva, ki odražajo neko formalno ali pravno vrednost. Uradni papirji pa bolj malo povedo o osebnih občutjih nas, ki v tem svetu živimo. Toda prav mi ta svet tvorimo. Vemo, da dokumenti sodišč ne odkrivajo resnice tega sveta, da šolske evidence prav malo povedo o tegobah današnjih šolarjev, rojstni list prav nič v emšo številki zapisani družinski sreči, poročila gospodarskih družb v nobenem oziru ne razkrivajo osebnih okoriščanj v procesu lastninjenja in še in še … Posledice vsega tega pa v naših osebnih zgodbah puščajo neizbrisne sledi. Jim lahko sploh celostno sledimo v ohranjenem arhivskem gradivu? Ne, moj svet ni bil tak, bomo rekli čez desetletja.
S postopnim formiranjem arhivske zbirke anonimk bi radi v Zgodovinskem arhivu Celje pripomogli k formiranju bolj celostne slike sveta, v katerem živimo. Svet arhiva namreč ni svet preteklosti, ampak tudi svet dobe, v kateri deluje. Katerikoli zapis, naj bo ta kakorkoli motiviran, angažiran, nam bo nekaj pomenil in bo pripomogel k razumevanju družbenega konteksta. Dotaknili bi se namreč radi ne le birokratiziranega površja družbe, ampak tudi same duše dobe, prisluhnili polju neslišne družbene psihe.
Skozi anonimko lahko pripomoreš k bolj celostni sliki sveta ter dodaš kamenček v mozaik, ki bo bolje zrcalil raznolikosti. Zaupaj nam Tvoje videnje sveta, aktualnega stanja na našem planetu, v državi ali pa, še bolje, v tvoji soseski, med ljudmi, ki so Ti blizu, bi želel, da so Ti bližje. Kako se vidiš v odnosu do njih, kako vidiš kolege, prijatelje, kako gledaš na tiste, ki so drugačni … Imaš občutek, da Te ljudje razumejo, si misliš kaj o kom ali o čem, o kakšni navadi ali razvadi pa to težko razkriješ. Si kaj osebno močno želiš, sanjaš. Piši o čemerkoli, a naj to ne bo zagovor katere od formiranih ideologij, ki poskušajo posameznika ukalupiti, piši predvsem o tem, kar Te teži, o tistem, kar Te poganja in Ti daje skozi vsakdanjik največ misliti. Kaj Te veseli, kaj Te žre? Gotovo Ti ni ravno za vse.
Spovej se, zaupaj arhivu, zaupaj zgodovini. Brez zavor in brez slabe vesti.
je kritje, da se odkašljaš. Osebno. Zasebno.