Vsebina prispevka

Polževa dirka celjskih kolesarjev (1905)

27. 5. 2021

Kolesarska vročica je naše kraje zajela ob koncu 19. stoletja. Vmesno dobo kolesa, ki je sprva bilo igračka elite, kasneje pa postopoma postalo množično prometno sredstvo, so močno zaznamovala predvsem kolesarska društva, ki so se na Slovenskem organizirala od osemdesetih let 19. stoletja dalje. V Celju so v času radikalizacije nacionalnih razmer Slovenci želeli leta 1903 ustanoviti svoje društvo, saj se nikakor niso videli več v starejšem Cillier Radfahrer Vereinu (ustanovljen 1886). Na občnem zboru v Narodnem domu so 28. oktobra 1903 priredili ustanovni sestanek Kluba slovenskih kolesarjev Celje. V pripravah na formalno priznanje društva kaže na narodno-politične odtenke delovanja društva epizoda prizadevanj za priznanje društvenega grba. Sicer pa moramo kolesarska društva prepoznati tudi v duhu krepitve športnega in predvsem družabnega življenja tedaj navdušenih kolesarjev. Združevanje telesne aktivnosti kolesarjenja je šlo namreč vedno lepo skupaj z zabavo predvsem moških druščin. Celjski kolesarji so se na sestankih dobivali najraje v gostilni Skalna klet, pogosto pa so sodelovali kot društvo tudi na raznih prireditvah v Celju in okolici.

Poleti 1905 so tako sklenili, da se udeležijo ljudske veselice v bližnjih Gotovljah. Kot popestritev veselice pa so pripravili hudomušen kolesarski program, ki je publiki predstavil poseben tip dirke – polževo dirko.

Posebna pravila za polževo dirko je Klub slovenskih kolesarjev Celje sprejel je na svoji seji 12. julija 1905. Po natančnih pravilih je tekmovanje za najpočasnejšega kolesarja smelo trajati največ pol ure, pri čemer je bila prepovedna cik-cak vožnja. Iz kasnejših zapisnikov kluba izvemo, da se je polževe dirke udeležilo 5 tekmovalcev. Najpočasnejši kolesar je bil profesor Jošt, ki je za nagrado prejel brušeno kupo.

Objava vira na temo kolesarjenja je del mednarodnega projekta “International Archives Week Challenge”, ki na pobudo Zgodovinskega arhiva Celje in belgijskega mestnega arhiva Ieper vsako leto zbere in objavi gradivo iz več posmeznih arhivov držav Evropske unije. V letu 2021 v času praznovanja mednarodnega tedna arhivov, ki ga arhivi po vsem letu praznujemo od 7. do 11. junija 2021 se pod tematiko gradiva na temo kolesarjenja združuje v objavi gradiva 16 arhivov iz 16 posameznih držav Evropske unije. Projekt izdaje posebne publikacije v angleškem jeziku bo predstavljen 8. junija 2021.

K objavi gradiva Zgodovinskega arhiva Celje prilagamo še prepis zapisnika, ki je objavljen v zvezku zapisnikov sej kluba in se pod signaturo SI_ZAC/0974_0002 hrani v fondu Klub slovenskih kolesarjev Celje

»Odborova seja, dne 12. julija 1905

Vzpored

a) Polževa dirka v Gotovljah, dne 16. t.m.

b) Nasveti

Navzoči razen blagajnika vsi odborniki.

Ad a)

Predsednik, otvorivši sejo, poroča, da je odbor sklenil v svoji odborovi seji, da se priredi v Gotovljah ob priliki velike ljudske veselice polževa dirka. Govoril je v tem oziru tudi z gotoveljskem nadučiteljem Brinarjem, ki mu je tudi pozneji pisal, da se vabijo kolesarji na veliko ljudsko veselico v Gotovljah in da se je v program veselice sprejela tudi točka polževa dirka kluba slovenskih kolesarjev Celje. Se soglasno sklene, da se priredi polževa dirka v Gotovljah v nedeljo, dne 16. julija 1905 ob priliki imenovane veselice. Odhod iz Celja se nastavi na 2 uro popoldan. Dirka se vrši med 5. in 6. uro. Ako bo več dirkačev se isti postaviljo na cilju po trije in trije v razdalji dveh metrov. Prvim trem zmagovalcem dala se bodo darila, ki jih kupijo in izberejo v snesku do 15 K predsednik, podpredsednik in tajnik. Sprejmejo se tudi sledeča pravila

Za polževo dirko

1.

Dirkati smejo le udi Kluba slovenskih kolesarjev Celje brez vstopnine; neudom lahko dovoli udeležbo odbor oz. predsednik sporazumljenjem oglašenih dirkačev proti vstopnini 1K. Prijavo je oglasiti najmanj ¼ ure pred začetkom dirke pri odboru ali predsedniku. Že pripravljeni dirkači plačajo globo 1K, ako brezvzročno izostanejo od dirke

2.

a) S cilja se odvozi na dano znamenje

b) Po danem znamenju se ne sme stopiti raz kolo

c) Nazaj se ne vozi

d) Vozi se kolikor mogoče v premi (ravni) črti na določen cilj; cik-cak črta je absolutno prepovedana

e) Vozač, ki spravi sodirkača po lastni krivdi raz kolo, ne sme več voziti; sodirkaču pa je dovoljeno z istega mesta voziti dalje, če kolo takoj zasede

3.

Vožnja ne sme trajati črez pol ure. Ako več vozačev istočasno dospe na cilj, vozijo samo ti vozači še enkrat po odboru določeni krajši poti in četudi v tem slučaju dospeta dva ali več dirkačev na cilj istočasno, odloči žreb.

4.

O izidu in event. prepirih določuje dirkališki odbor. Proti sklepu dirkališkega odbora ni priziva. Dirkališki odbor sestoji iz predsednika kluba, ki je obenem predsednik dirkališkemu odboru in 4 na mestu dirke od klubovega odbora določenih članov.

Ad b)

Nasvetov se ne stavi. Predsednik zaključi sejo. Po odborovi seji je bil skupen kolesarski sestanek, na katerem se je razgovarjalo o podrobnostih polževe dirke.

Fr. Krajnc, predsednik ,

Fran Vogler, tajnik«