Zgodovinski arhiv Celje – Hiša pisanih spominov

Med 9. in 30. junijem 2026 bo na Krekovem trgu v Celju na ogled mednarodna razstava Sedem, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv Celje. Razstava predstavlja 26 izbranih arhivskih zgodb iz 26 evropskih držav, ki jih povezuje simbolika števila sedem. Projekt je nastal v okviru sedme izvedbe mednarodne pobude International Archives Week Challenge, ki je bila leta 2026 zasnovana in vodena na pobudo Zgodovinskega arhiva Celje. Uredništvo in kuratorsko zasnovo projekta je prevzel dr. Borut Batagelj.

Razstava je nastala kot nadgradnja mednarodne elektronske publikacije Seven, pri kateri so sodelovali arhivi različnih ravni – od nacionalnih in centralnih državnih arhivov do regionalnih, mestnih in specializiranih arhivskih ter dediščinskih ustanov. Prav ta raznolikost sodelujočih partnerjev predstavlja eno izmed največjih odlik projekta, saj dokazuje, da pomembne zgodovinske zgodbe nastajajo in se ohranjajo tako v največjih državnih ustanovah kot tudi v lokalnih okoljih. Vsaka sodelujoča ustanova je iz svojih zbirk izbrala listino ali drugi spisovni dokument, fotografijo, načrt, predmet ali zgodbo, povezano s številom sedem.

Štajerski deželni arhiv v Gradcu (Avstrija) predstavlja papeško odpustno pismo iz leta 1607. Mestni arhiv Ypres (Belgija) kronogram iz leta 1757 o srečanju retoričnih društev. Centralni državni arhiv v Sofiji (Bolgarija) uradni portret prestolonaslednika Simeona II., Državni arhiv Cipra pa register iz leta 1907, v katerem je sedma rubrika namenjena šolskim inšpektorjem. Okrožni državni arhiv Cheb (Češka republika) predstavlja obvestilo o žalni slovesnosti za Tomáša G. Masaryka leta 1937, Mestni arhiv Kolding (Danska) srednjeveško listino iz leta 1427, povezano z legendo o pokvarjeni uri, Narodni arhiv Estonije fotografijo gledališke uprizoritve Sedem bratov, Arhiv medobčinske skupnosti Pays de Saint-Omer (Francija) pa dokument o priključitvi mesta Saint-Omer Franciji. Generalni državni arhivi Grčije predstavljajo načrt znamenite sedmerokotne utrdbe v Missolonghiju, Državni arhiv za Međimurje (Hrvaška) fotografijo sedmih zaposlenih, Arhivska služba mesta in grofije Waterford (Irska) pismo potujočega cirkusa iz leta 1917, Državni arhiv v Gorici (Italija) pa odlok o poselitvi grofije Gradiška iz leta 1647. Latvijski državni zgodovinski arhiv predstavlja pogodbo o prodaji gradu Rozenbeķi, Regionalni državni arhiv Kaunas (Litva) dokumente evropskih košarkarskih prvakov iz leta 1937, Mestni arhiv Luksemburga zgodbo o sedmih mestnih svetnikih, Madžarski nacionalni arhiv v Kecskemétu pa plakat festivala Hírös Hét. Nacionalni arhiv Malte predstavlja načrt spomenika dogodkom Sette Giugno, Mestni in kapitelski arhiv Aschaffenburg (Nemčija) listino s sedmimi pečati, Regionalni zgodovinski center Eindhoven (Nizozemska) listino sedmih cehov, Državni arhiv v Varšavi (Poljska) zgodbo o sedmih dekletih, povezanih z nastankom tovarne Ursus, Okrožni arhiv Porto (Portugalska) pa pretresljivo zgodbo najdenčka Guilhermeja in njegovega obeska s številko sedem. Narodni arhiv Romunije predstavlja simboliko sedmih gradov Transilvanije, Arhiv železnic Slovaške republike fotografije sedmih zaposlenih na postaji Myjava, Zgodovinski arhiv Celje pa fotografijo predstave SLG Celje Sedem let skomin iz leta 1955. Splošni arhiv Indij v Sevilli (Španija) predstavlja dokumentacijo o odkritju velikanskega lenivca Megatherium americanum, katerega ostanki so bili v Evropo poslani v sedmih zabojih, Nacionalni arhiv v Uppsali (Švedska) pa zapise o prihodih sedmih vrst ptic selivk.

Čeprav izbrani eksponati izvirajo iz različnih obdobij, držav in kulturnih okolij, skupaj pripovedujejo presenetljivo povezano, raznoliko in inspirativno zgodbo arhivskega gradiva v evropski zgodovini in njenih sodobnih uporabnih vidikih. Število sedem se pojavlja kot simbol popolnosti, vere, oblasti, znanja, spomina, skupnosti ali naključja, arhivski dokumenti pa razkrivajo, kako globoko je vpeto v vsakdanje življenje preteklih stoletij. Razstava Sedem zato ni le predstavitev skrbno izbranega arhivskega gradiva, temveč tudi prikaz moči mednarodnega strokovnega sodelovanja. Skozi dokumente, fotografije, zemljevide, listine in predmete obiskovalcem odpira pogled v raznolikost evropske kulturne dediščine ter hkrati potrjuje, da arhivi niso zgolj varuhi preteklosti, temveč aktivni pripovedovalci zgodb, ki povezujejo ljudi, kraje in zgodovinske izkušnje po vsej Evropi ter v gradivu, ki ga hranijo, iščejo navdih za skupnost.

Razstava se vključuje tudi v sklop dogodkov, ki obeležujejo 70 let delovanja Zgodovinskega arhiva Celje.