Je bilo v Celju dovolj mostov?
Razstava Je bilo v Celju dovolj mostov? prinaša na ogled gradivo, ki obiskovalcem razkriva, kje vse so v preteklih slabih dveh stoletjih stali mostovi in brvi v Celju. Skozi mesto sta v preteklosti, poleg še sedaj obstoječih rek Savinje in Voglajne, tekla še potoka Koprivnica in Sušnica. Na vseh štirih je v različnih okoliščinah nastalo in izginilo veliko mostov in brvi. Lokacija teh premostitvenih objektov je bila odvisna od poteka prometnih poti in lege samih vodotokov. Slednje je v primeru Celja lepo vidno. Struge obravnavanih rek in potokov so se v obravnavanem območju (za Savinjo od mosta pri Liscah do mosta pri Polulah, za Voglajno od mosta pri Zgodovinskem arhivu Celje do izliva v Savinjo, za Koprivnico od brvi pri nekdanji cerkvi sv. Duha do izliva v Voglajno, za Sušnico od mosta pri bolnišnici do izliva v Savinjo) v preteklosti menjale, to pa je seveda vplivalo na lokacijo mostov in brvi, ki so jih prečkali. Dva od vodotokov, potoka Sušnica in Koprivnica, sta bila v letih 1969 in 1970 preusmerjena mimo mesta in deloma nameščena v kanale, tako so tudi izginili mostovi, ki so ju premoščali. V arhivskem gradivu in drugod pa se ohranja spomin tudi na desetine predhodnikov sedmih mostov, ki danes premoščajo Savinjo in Voglajno. Brez upoštevanja rekonstrukcij, ko je bilo npr. potrebno nadomestiti le del v poplavi uničenega mosta ali brvi, lahko le v navedenem obdobju naštejemo vsaj 36 nekdanjih mostov in brvi. Ti so stali na mestih trenutnih in tudi tam, kjer jih sedaj ni več. Večinoma leseni, bilo je tudi nekaj kamnitih, kovinskih in betonskih (prvi takšen je iz leta 1928), so služili prometu skozi mesto in krajšali poti prebivalcem. Večina se jih je umaknila novim, ko je kot material gradnje prevladal beton, s katerim njihovi leseni piloti niso več mogli tekmovati. Nekaj jih je postalo odveč, ko so se premaknile prometne poti, npr. ob regulaciji Savinje.
Razstava, katere avtor je arhivski svetnik dr. Bojan Himmelreich, ne prinaša le golega nizanja opisov objektov, dotakne se tudi ozadja njihovih nastankov, omeni graditelje in načine gradnje, opiše vpliv njihovega obstoja na vsakdan prebivalstva in njegovo odzivanje na dogajanja v zvezi z njimi. Z zemljevidi, vedutami, fotografijami, razglednicami, dopisi, računi ter risbami in načrti želi razstava, še bolj pa bogato opremljen katalog, prikazati čim več vidikov obstoja mostov in brvi. Tem je skupno to, da v zavesti Celjanov še živijo, kapucinski most, glavna zvezda razglednic, je že prešel v ljudsko izročilo. Velika večina podob nekdanjih mostov in brvi pa počasi izginja iz spomina prebivalcev. Večno živi le še v depojih arhivov in podobnih ustanov.
Razstava, katero je dostopna tudi preko portala virutalni.zac.si, je bila odprta 29. septembra 2022 in bo na ogled vsaj pol leta. Projekt zaokrožuje tudi bogato opremljena monografija, ki je dostopna preko spletne trgovine.