Vsebina prispevka

Vino na meji

23. 8. 2022

V Zgodovinskem arhivu Celje je bilav sredo, 31. avgusta 2022, ob 19. uri premierno predstavljen projekt Vino na meji / Vino na granici, ki je plod sodelovanja slovenskih in hrvaških javnih arhivov.

Skupina šestih arhivov, ki se je delovno poimenovala SIHeR, je edinstven primer sodelovanja arhivov v širši regiji. Državni arhiv za Medžimurje, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Državni arhiv u Varaždinu, Pokrajinski arhiv Maribor, Državni arhiv u Zagrebu in Zgodovinski arhiv Celje s projektom Vino na meji / Vino na granici, nadaljujejo že pred leti zelo uspešno uresničena projekta Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji / Gradovi i trgovišta uz hrvatsko-štajersku granicu (2012) ter Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice (2015).

Inovativen pristop arhivov se prepoznava predvsem v konceptu, da arhivi v projektih umeščajo arhivsko gradivo v kontekst enotnega obmejnega prostora. Projekte arhivi vodijo in poskušajo prezentirati na način, kot da meje ni. Prav v nasprotju s tem, kar je prinesla nova situacija, ko je meja spet postala zelo zaznavna. Zamejevanje povezovanja med obema državama je namreč ob občasnem politično motiviranem ustvarjanju konfliktov dobilo še dodaten odriv v času zdravstvene epidemije, ki je čezmejne stike močno omejila. Prostor in ljudje z obeh strani meje, ki je v upravnem in administrativnem smislu sicer že večstoletna stalnica, so namreč v preteklosti delovali vedno povezano, prepleteno in zelo prijateljsko. Prehajanje meje je bilo del vsakdanjika, meja na življenje ni imela velikega vpliva. Še manj na odnose.

Tretji projekt SIHeR je posvečen vinu, ki je kulturno močno zvezano z zemljo in človekom obravnavanega območja. Kljub temu, da modeli označevanja in potrošnje vina danes v največji meri izkazujejo zelo nacionalno zamejeno sliko, lahko na terenu ugotovimo, da tako na slovenski kot na hrvaški strani meje pridelujemo in konzumiramo zelo podobno vino, kar je zagotovo v prvi vrsti rezultat skupnega zgodovinskega izročila pa tudi sodobnih trendov. Primerov, ko bi se združevale surovine in znanje z obeh strani meje je sicer nekaj, a so slednji komaj zaznavni v procesu promocije posameznih vinskih sort ali regij. Prej nasprotno, običajen obiskovalec obmejnih krajev bo že streljaj od meje dobil predstavo, ki se bo vselej vezala na izumljeno novo podobo slovenskih ali hrvaških vin.

Prav zato v projektu Vino na meji / Vino na granici območje pristojnosti izvajanja arhivske javne službe vseh šestih arhivov sodelujoči partnerji v naracijo vzpostavljamo kot eno celoto – kot eno namišljeno vinsko regijo. Kot se to odraža skozi pripoved arhivskega gradiva je ta sicer zelo raznolika, a obenem tudi prepletena, primerljiva in če hočete tudi komplementarna in navdihujoča. Koncept pripovedi projekta sledi poglavjem, katere je navdihnila pesem kantavtorja Tomaža Pengova: Rodovnik vina. Poglavja nizanja arhivskega gradiva sledijo tematikam od obdelave zemlje, vinogradov, kletarjenja do prodaje in konzuma vina. Poglavja, ki sledijo verzom pesmi, so deloma prilagojena, včasih razširjena, kot ob koncu vezano tudi na negativne posledice pitja alkohola. S tem bi kontekst promocije vinske kulture radi razširili v raznolike družbene učinke in odprli polje razumevanja vinske kulture, saj se slednja, vsaj skozi arhivsko gradivo nikoli ne konča le pri prodaji ali spremljavi vina v gastronomiji.

Virov za zgodovino raziskovanja vina nam v partnerskih arhivih zagotovo ne manjka, zato je glavni poudarek projekta vezan predvsem na predstavitev raznolikosti virov. Manj si jemljemo prostora za interpretacijo in poglabljanje v njihovo vsebino, saj verjamemo, da prav slednje utegne zanimati podrobno druge bolj specializirane uporabnike gradiva. Tu jim arhivi ponujamo roko. Projekt je klic k spoznavanju virov in klic k spoznavanju arhivov. Skozi predstavljen mozaik odbranih vinskih impresij ponujamo  vpogled v raznovrstne tipe arhivskega gradiva, od spisovnega gradiva upravnih, pravosodnih, gospodarskih, cerkvenih in privatnih fondov, do raznih tiskovin, geografskih kart, razglednic, fotografij na različnih nosilcih, vse v več jezikih, pisavah in medsebojnih kombinacijah. Predstavljeno gradivo obsega okrog 150 posameznih kosov arhivskega gradiva, vse od starih srednjeveških listin do vira, ki je nastal predvčerajšnjim. Od najstarejšega predstavljenega vira v publikaciji je preteklo že skoraj šesto let. Upali bi si trditi, da je velika večina predstavljenega gradiva tudi poznavalcem še nepoznana, saj je tudi prvič javno objavljena.

Razstavo na 20 panojih spremlja slikovno bogato opremljen katalog na 144 straneh.  Ob sodelovanju skoraj dvajsetih sodelavcev iz vseh arhivov sta ga uredila dr. Borut Batagelj (Zgodovinski arhiv Celje) in Ana Tuk (Državni arhiv v Varaždinu). Razstava bo v Zgodovinskem arhivu Celje na ogled le do 13. septembra 2022, saj se kasneje že seli na različna prizorišča partnerskih institucij v Sloveniji in na Hrvaškem.