Vsebina prispevka

Tine Šrot #odtokiadotokia (5)

4. 8. 2021

V trajanju olimpijskih iger Tokio 2020 razkrivamo v spletni rubriki Iz hiše pisanih spominov nekaj vtisov iz kariere celjskih olimpijk in olimpijcev, ki so nastopili na igrah v Tokiu leta 1964.

Tine Šrot (1938- ). Telovadec iz Gaberja v Celju, dvakratni olimpijec, je bil član skupine otrok, ki je skupaj telovadila v Partizanu Gaberje. Zanimali pa so jih tudi drugi športi, med drugim tudi atletika. »Ob Cinkarni smo si pod vodstvom malo starejšega Jožeta Brodnika uredili improviziran atletski stadion. V skupini so bili še Roman Lešek, kasnejši nogometaš Ivan Hribernik – Anza, hokejist Ivan Ratej, Nataša Urbančič, poleg mene še moji trije brati, pa kasnejši gimnastičar Kűssel Avgust. Žagovino za doskočišči za skok v višino in v daljino smo dobili v mizarski delavnici, za skok v višino s palico smo si »sposodili« hmeljevke. Prirejali smo prava tekmovanja in točkovali naše nastope. Teh dogodivščin človek ne pozabi. V tej druščini nas je bilo pet kasnejših olimpijcev in še dva kandidata, ki pa nanje nista prišla zaradi poškodbe,« je Šrot zaupal ob pogovoru za objavo v publikaciji Celjski olimpijci (1936-1988).

Na igrah leta 1964 v Tokiu, kamor so poleteli iz Amsterdama, ga je eksotika države  navdala z navdušenjem. Spominja se discipliniranosti in mirnosti ljudi. Bila je popolno nasprotje tistega, kar ga je pričakalo v Mexiku na naslednjih olimpijadi. V Tokiu popolna tišina na vlaku, tam pa trobentači za dobrodošlico. S kolegom v reprezentanci Janezom Brodnikom sta doživela veliko počastitev. Navezala sta stik z eno od hostes na olimpijskih igrah, izkazalo pa se je, da je hčer bogataša. Ko sta bila povabljena na njen dom, je ponju prišla limuzina z livriranim šoferjem in ju odpeljala do haciende. Tam so ju gostili, vsi pa so se čudili, kako sta »dva človeka iz komunističnega sveta padla v kapitalizem.«

Zapis je prirejen po publikaciji Celjski olimpijci (1936-1988), ki je dostopna tudi preko spletne trgovine.