Roman Lešek #odtokiadotokia (4)
V trajanju olimpijskih iger Tokio 2020 razkrivamo v spletni rubriki Iz hiše pisanih spominov nekaj vtisov iz kariere celjskih olimpijk in olimpijcev, ki so nastopili na igrah v Tokiu leta 1964.
Roman Lešek (1937- ) Atlet Roman Lešek se je iger udeležil že olimpijado poprej v Rimu (1960). Lešek je aktiven športnik že celo življenje. Triletnega so ga njegove sestre pripeljale v telovadnico v Gaberju in do leta 1955 se je ukvarjal z gimnastiko. Kot pionir je igral tudi nogomet pri Kladivarju in kasneje več let košarko. Nad atletiko se je sicer prvič navduševal že leta 1947, ko je v Celju videl nekega Finca, ki je prvič v Jugoslaviji preskočil štiri metre. Sklenil je postati skakalec ob palici. A za Kladivarja je bil še premlad, zato je nekaj pionirjev iz Gaberja ustanovilo kar svoj »klub«. Med njimi so se kasneje kot športniki olimpijci proslavili še nekateri. V atletsko društvo se je včlanil jeseni 1952. Njegov prvi trener je bil Fedor Gradišnik. V svoji karieri je pri skoku najprej (če ne štejemo fižolovke) uporabljal jekleno palico, ki jo je zamenjala palica iz steklenih vlaken. Z začetkom njene uporabe je skakanje postalo užitek, postalo je bolj mehko in bolj dostopno atletom, ne glede na njihovo težo ali višino. Jeklena palica pa je zahtevala izrazito močne in visoke atlete, z veliko mišične mase in z močnim odrivom, je Lešek pred leti pojasnil za potrebo objave v publikaciji arhiva Celjski olimpijci (1936-1988).
Lešek se je torej udeležil dveh olimpijad, v Rimu in Tokiu. Po enomesečnih pripravah v Beogradu so jugoslovanski atleti odpotovali v Rim z letalom, kjer so bivali v olimpijski vasi, se tam dobro počutili, nameščeni pa so bili ločeno po spolih. Varnostnikov ni bilo, sprehajati se je dalo brez akreditacije. Hrana je bila raznovrstna, vendar z njo ni želel eksperimentirati, ker se je bal morebitnih posledic, ki bi slabo vplivale na njegovo telesno pripravljenost. Otvoritvena slovesnost je bila mučno dolgotrajna. V Rimu je bil okoli deset dni, spominja se lepega vremena, ki so ga izkoriščali za izlete v mesto, kamor se je z avtobusom dalo hitro priti. Sicer pa je tudi v vasi bilo obilo zabave, srečeval se je s športniki vsega sveta. V Tokio so z letalsko družbo KLM potovali preko Aljaske. Športniki so med igrami bili nastanjeni dlje od mesta kot v Rimu. Kot zanimivost v primerjavi z današnjim strogim režimom gibanja po stadionu in okolici je povedal, da je v Tokiu na prošnjo tujega kolega skakalca v višino brez problema prišel do prostora za podeljevanje medalj in nemoteno posnel razglasitev najboljših. Na Japonskem so si mnogi tekmovalci kupili kakšno tehnično stvar, saj so bile veliko bolj dostopne kot v Jugoslaviji. Pri vrnitvi pa so nekateri zato imeli probleme pri carinskih pregledih…
Roman Lešek, 1960. SI_ZAC/1028/006_00549 
Zapis je prirejen po publikaciji Celjski olimpijci (1936-1988), ki je dostopna tudi preko spletne trgovine.