Vsebina prispevka

Zgodovinski popis obče javne bolnice v Brežicah (1922)

8. 1. 2021

V rubriki Iz hiše pisanih spominov predstavljamo zanimiv dokument, ki je nastal v letu 1922, skozi opise prvih let delovanja brežiške bolnišnice pa med drugim beremo tudi o epidemiji in potresu.

V fondu SI_ZAC/1056 Splošna bolnišnica Brežice hranimo dokument Zgodovinski popis obče javne bolnice Brežice. Gre za kratek oris izpostavljenih dogodkov po posameznih letih od ustanovitve bolnišnice 1874 kot male Mestne bolnice, ki je bila nastanjena v hiši meščana Del Cotta in do konca leta 1922. Mestna bolnica je postala kmalu premajhna, zato je Štajerski deželni zbor odobril gradnjo nove stavbe, ki je svojemu namenu bila predana 1. januarja 1889. Za lokacijo bolnice so izbrali ravninski predel oddaljen 1 km od mestnega jedra ob cesti za Bizeljsko in ob neposredni bližini hrastovega gozda. Ob glavnem poslopju je bila na dvoriščni strani zgrajena tudi izolirnica za kužne bolezni z osmimi posteljami. Za preskrbo z vodo so imeli na dvorišču lasten vodnjak. Bolnišnica je imela svoj hlev za prašiče, zelenjavni vrt in sadovnjak.

Poročilo navaja, da je bilo leta 1908 na moškem oddelku za kirurgijo veliko število poškodovancev. Vzrok za to je bila zelo dobra vinska letina v brežiškem okraju. Dobro vino je »ljudstvo zapeljalo k neizmernemu pijančevanju, v katerem so se vršili pretepi in poboji«.

Ob začetku prve svetovne vojne v letu 1914 bolnišnica ni čutila vojnih razmer, od leta 1915 pa je tudi v Brežicah delovala rezervna vojaška bolnica. Leta 1916 so vojaki obolevali za tetanusom. Večina obolelih vojakov okuženih s tetanusom je umrla, ker so bili takoj izolirani, se bolezen ni razširila med civilne bolnike.

27. januarja 1917 je bil v brežiškem okraju močan potres, veliko škodo je utrpela tudi stavba brežiške bolnice. »Hodnik v prvem nadstropju se je popolnoma odmaknil od zida in povesil«. Prvo nadstropje je bilo zelo poškodovano in neprimerno za bivanje, zato so morali 30 bolnikov odpustiti.

Epidemija španske gripe, ki je 1918 zajela celo Evropo, se je razširila tudi v brežiškem okraju. Prvi bolniki z gripo so v bolnišnico prišli avgusta 1918, gripa je trajala do konca januarja 1919. V bolnici se je zaradi gripe zdravilo v tem obdobju 99 bolnikov, umrlo jih je 18. Istočasno se je razširila tudi griža, zaradi katere je v bolnici umrlo 17 bolnikov. Leta 1919 je bil za ravnatelja brežiške bolnišnice imenovan prim. dr. Josip Cholewa, po rodu Poljak, ki je uspešno odpravil gmotne težave bolnišnice, v katerih se je znašla po epidemijah in potresu. Leta 1919 so nadaljevali s sanacijo v potresu poškodovanih bolnišničnih stavb.