Vsebina prispevka

Šmartinsko jezero in kolaž spominov

8. 9. 2016

Šmartinsko jezero je po dolžini obale največje slovensko umetno jezero (113 ha površine). Poleg svoje prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode sta jezero in njegova okolica postala priljubljeno rekreacijsko, športno in turistično območje, ki sta svojim obiskovalcem v preteklih desetletjih ponudila že veliko doživetij. Na osnovi arhivskih virov je v predstavitvi podan kratek zgodovinski oris od nastanka jezera do danes.

Šmartinsko jezero je nastalo z zajezitvijo Koprivnice. Koprivnica izvira v severozahodni smeri proti Dobrni in se spoji z jezerom v naselju Loče. Pregrada Loče je bila zgrajena na osnovi izdanega gradbenega dovoljenja št. 352-80/66-2 Sa z dne 13. 11. 1967, uporabno dovoljene pa 9. 12. 1970. Pri izgradnji pregrade so morali upoštevati  naslednje zahteve: zemeljska pregrada, vodna stran zavarovana na filtru, zračna stran pa z drenažo pomaknjeno v notranjost pregrade in z akumulacijo oddati v Koprivnico minimalni biološki pretok 22 litrov/s z možnostjo povečanja te količine na do 3m3/s.

Ideja, da se jezero uporabi kot rezervat tehnološke vode in kot rezervat za potrebe celjske primestne rekreacije se je pojavila že leta 1964, predlog zazidalnega načrta pa je bil izdelan leta 1977. Predvidena urbanizacija je predlagala 3 zaokrožene lokacije: območje Pregrada (s programom čuvajnice, prostora za čolnarno, brvjo čez prelivni objekt, parkirišče in piknik prostor); območje Runtole (vzhodno od pregrade, s programom gostišča, trgovine za vsakodnevno preskrbo, turistične hišice, avtokamp, manjša športna igrišča, ploščad za prireditve, bazen, turistično čolnarno, parkirišče, piknik prostor); območje Ribiški kot (na severnem delu jezera, ribiški dom, pristan, piknik prostor, manjši športni objekti, parkirišče).

Od predvidnega načrta so zgradili  čuvajnico, gostinski objekt, parkirišče, uredili peš  dostop za potrebe žabarije ter manjšo čolnarno za potrebe društva za šport na vodi. Na območju Ribiški kot je bila zgrajena ribiška koča, saj je na jezeru od leta 1977 dovoljen športni ribolov. Za preučitev možnosti izkoriščanja vodnih in obvodnih zemljišč, so poleti 1992 v zalivu severno od Loč v plitvini uredili poskusni nasad kolmeža (Acorus colamus), želeli pa so nadaljevati z nasadi še drugih uporabnih rastlin, saj nasadi služijo kot življenjski prostor oz. zavetje ribam.

Jezero nudi veliko športno-rekreativnih možnosti. Sredi 70 let 20. stoletja je bilo ustanovljeno Društvo za šport na vodi NIVO Celje z namenom, da vzporedno z razvijanjem tekmovalnih disciplin (kajak-kanu, surf, jadranje) preko ponudbe rekreacije v vodnih športih in drugimi prireditvami (žabarija) približa jezero Celjanom. Pritegnili naj bi tudi gostinske in turistične organizacije za razširitev ponudbe. Sekciji za jadranje in deskanje jezera nista mogli izkoristiti za treninge in tekmovanja, saj le-ta nima zadosti vetra, lahko pa so ga za kondicijske treninge izkoristili kajakaši in kanuisti. Ustanovili so sekcijo za hitrostno plavanje in podvodno orientacijo (jezero primerno zaradi motnosti, globine). Na jezeru sta bili v letih 1988 in 1992 finalni tekmi Pokala Evrope, v letu 1990 pa državno prvenstvo Jugoslavije v podvodni orientaciji. Leta 1993 pa so celjski akrobatski smučarji postavili ob jezeru še dve skakalnici.

V letu 2009 je vlada Republike Slovenije sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za območje Šmartinskega jezera. Predvidenih je šest razvojnih centrov, ki naj bi omogočili in spodbujali nadaljnji razvoj različnih programov (pešpoti, tematske poti in kolesarske steze; event center; golf igrišče z dvorcem Prešnik; kmečki turizem). Tako se je do leta 2015 uredila pešpot od predvidenega “event centra” do Muzlja (čolnarna) preko pregrade do zaliva Runtole pri Gradu (kjer je predvideno javno kopališče), ureditev tematske poti na temo vode, ureditev parkirišča s 120 parkirnimi mesti ter počivališča in sanitarij ob počivališču. Od Muzlja preko zaliva je bil položen pontonski most, uredili pa so tudi kolesarsko stezo in pešpot od cerkve Sv. Duha do jezera.

Plavanje, izposoja čolnov, kajakov in plovil na nožni pogon omogočajo obiskovalcem rekreacijo na vodi, pozimi pa lahko le-ti zaradi zamrznitve jezera na lastno odgovornost drsajo ali tekajo na smučeh. Na jezeru se letno organizira tudi rekreativni triatlonski dogodek. Pikniki in ostala druženja so priljubljena oblika preživljanja prostega časa predvsem ob koncih tedna, o ribah v jezeru pa krožijo številnim miti, vsekakor pa ribiči z ulovom na jezeru niso razočarani. Ob celotni poti okoli jezera so razporejene lesene klopi, namenjene počitku in sprostitvi ter informativne table s poučnimi podatki o jezeru in življenju v njem. Za popestritev turistične ponudbe je po jezeru v letih 1997–2015 vozila ladjica Jezerska kraljica.

Za druženje ob Šmartinskem jezeru sta v začetku junija 2015 Mestna občina Celje in Celjski mladinski center odprla nov kotiček s kavarno in turistično info točko Brkati som, v ponudbo pa se postopoma ali izmenjaje vključujejo tudi druga društva, ki naj bi obiskovalcem ponudil dodatne vsebine s področja kulture, športa, pa tudi kulinarike in različnih prostočasnih aktivnosti. Tempo napredka je danes počasnejši, kot je bilo predvideno, je pa jezero skozi vsa ta desetletja obstoja vsaj skozi nastalo gradivo “nabralo” že kar nekaj vsebin, ki se jih lahko spomnimo skozi spodnje objave reprodukcij arhivskega gradiva.

SI_ZAC_1036 Skupščina občine Celje, št. zadeve: 352-325/70, Gradbeno  dovoljenje dovoljenje za pregrado Loče, 1970

SI_ZAC_1036 Skupščina občine Celje, št. zadeve: 352-325/70, Uporabno  dovoljenje za pregrado Loče, 1970

SI_ZAC_1036 Skupščina občine Celje, št. zadeve: 351-274/75, Izsek iz idejnega načrta čolnarne – pogled od zgoraj, 1975

SI_ZAC_1036 Skupščina občine Celje, št. zadeve: 351-274/75, Izsek iz idejnega načrta čolnarne – pogled s strani, 1975

Šmartinsko jezero. Digitalizat fotografije zbran v teku projekta Podobe blokovskih naselij, nedatirano.

SI_ZAC_1581_001_002 Fototeka Novi tednik, a.š. 11, Finalna tekma pokala Evropa v podvodni orientaciji; 1988.

SI_ZAC_1581_001_002 Fototeka Novi tednik, a.š. 11, Finalna tekma pokala Evropa v podvodni orientaciji; 1988.

SI_ZAC_1581_002 Fototeka Novi tednik, a.š.29, Ribolov na Šmartinskem jezeru, 1985.

SI_ZAC_1581_002 Fototeka Novi tednik, a.š.29, Ribolov na Šmartinskem jezeru, 1985.

SI_ZAC_1395_001_003_00002 Zbirka fotografij Sherpa, Drsanje na zaledenelem jezeru, 2002.

SI_ZAC_1395_001_010_00001, Zbirka fotografij Sherpa, Drsalci na Šmartinskem jezeru, 2009.

SI_ZAC_1395_001_014_00006 Zbirka fotografij Sherpa, Šmartinsko jezero pozimi, 2013.

SI_ZAC_1395_001_003_00065 Zbirka fotografij Sherpa, Šmartinsko jezero, ladja Jezerska kraljica, 2001.

SI_ZAC_1395_001_011_00034 Zbirka fotografij Sherpa, Šmartinsko jezero, pontonski most, 2010.

SI_ZAC_1395_004_007_00032 Zbirka fotografij Sherpa,  Šmartinsko jezero, triatlon, 1994

SI_ZAC_1395_004_007_00034 Zbirka fotografij Sherpa, Šmartinsko jezero, triatlon, 1994.

Objava povzetka in gradiva vezanega na Šmartinsko jezero se navezuje na dogodke, ki jih septembra 2016 pripiravljamo na inciativo Mestne četrti Nova vas in Mestne četrti Dečkovo naselje ter so del širšega projekta Podobe blokovskih četrti iz privatnih zbirk prebivalcev.