Veliko Celje
V Zgodovinskem arhivu Celje smo 10. septembra 2025 odprli razstavo »Veliko Celje: združitev celjske mestne in okoliške občine«, avtorice, arhivske svetnice mag. Hedvike Zdovc.
Avgusta 2025 je minilo 90 let od priključitve celjske okoliške občine k mestni občini Celje. Ob priključitvi je bilo spremenjeno teritorialno stanje iz leta 1850, ki je nastalo z uvedbo novih občin v okviru takratne reorganizacije celotne nižje uprave. Na podlagi provizoričnega zakona o občinah sta bili ustanovljeni mestna občina Celje in občina Celje – okolica. Teritorialno je občina Celje obsegala samo eno katastrsko občino, in sicer območje mesta, ki ni imelo več obzidja. Na severu je nastajalo Graško, na zahodu Ljubljansko, na južni strani pa v ozkem pasu ob Savinji še Vodno predmestje. Občina Celje – okolica je obsegala sedem katastrskih občin, ki so, razen na zahodu, obdajale mestno občino (Lisce, Spodnja Hudinja, Ostrožno, Medlog, Košnica, Zagrad in od leta 1927 še Lopato).
Razstava »Veliko Celje: združitev celjske mestne in okoliške občine« je vsebinsko razdeljena na pet sklopov. V prvem sklopu je podan kratek oris celjske okoliške in mestne občine do leta 1935 (sedeža občin in njuno poslovanje; preko fotografij in načrtov je prikazana gradbena dejavnost, delovanje posameznih društev; pri celjski okoliški občini je poudarek na prizadevanju občine za postavitev nove okoliške šole – danes I. osnovne šole Celje –, nakupu zemljišča za okoliško pokopališče na Golovcu in njegovi ureditvi; pri mestni občini pa na mestni straži ter predstavitvi obrtne, gostinske in bančne dejavnosti). Ker je okoliška občina, razen na zahodu, popolnoma obdajala mestno občino, je v slednji obstajal velik interes za priključitev posameznih sosesk iz okoliške občine. V drugem sklopu, z naslovom »Težnje mestne občine za širitev izven občinskih meja«, so predstavljeni poskusi mestne občine za pridobitev sosesk Breg, Zavodna, Gaberje, Lava in Lanovž od 60. let 19. stoletja do leta 1903. Tretji sklop razstave zajema proces združevanja celjske mestne in okoliške občine po 1. svetovni vojni, ko je odločanje o združevanju prešlo iz lokalnega okolja na bansko upravo Dravske banovine. 7. avgusta 1935 je bil namreč izdan ukaz, s katerim so kraljevi namestniki v imenu kralja Petra II. na predlog ministrstva za notranje zadeve in na osnovi 6. in 114. člena Zakona o mestnih občinah odredili, da se mestni občini Celje priključi občina Celje – okolica. 17. avgusta 1935 je bil izdan odlok o izvršitvi ukaza in določeno prehodno obdobje. V četrtem sklopu razstave je na kratko predstavljen začetek poslovanja mestne občine »Veliko Celje«, ki je kljub kratkemu delovanju uspela izpeljati nekaj projektov (določitev meje med delom mesta z mestnim značajem ter pretežno podeželskim delom, razširitev podvoza pri hotelu Pošta, gradnja Delavskega doma, prizadevanja za gradnjo moderne sodne palače …). Zadnji sklop razstave je namenjen odzivu meščanov na ta prelomni zgodovinski dogodek.
V vitrinah je razstavljeno arhivsko gradivo, ki je nastalo pri poslovanju okoliške in mestne občine (med drugim zapisniki sej okoliškega občinskega odbora 1868–1875, sklep o uradovanju okoliške občine samo v slovenskem jeziku iz leta 1891, proračun za plinsko napeljavo na Bregu iz leta 1900, hišni red za večstanovanjsko občinsko hišo okoli leta 1914, pritožba prebivalcev Brega zaradi pomanjkanja vode iz leta 1892, študija upravičenosti združitve mestne občine Celje s celjsko okoliško občino iz leta 1930, dopis o prevzemu uslužbencev celjske okoliške občine v celjsko mestno občino iz leta 1939, stroški za vzdrževanje predstojništva mestne policije v Celju iz leta 1932, poročilo o nezakoniti prodaji vina v Novi vasi iz leta 1934, sejni zapisniki celjskega mestnega sveta iz leta 1935, organiziranost mestnega urada po oddelkih s seznamom občinskih uslužbencev, uslužbencev pri mestnih podjetjih in predstojništvu mestne policije iz leta 1940, delokrog mestnega tajnika in mestnega uradnika iz leta 1934, razglas o proračunu celjske mestne občine za leto 1938/39 iz leta 1937 ter odločba o poletnem delovnem času na celjskem mestnem poglavarstvu iz leta 1937). Iz osebnega fonda Alojzija Mihelčiča so izpostavljeni: družinska fotografija predsednika mestne občine, njegovo imenovanje za ravnatelja podružnice Vzajemne zavarovalnice Ljubljana (1936) ter dokument o slovesu celjskega mestnega uradništva od župana Alojzija Mihelčiča (1939). Velika večina razstavnega gradiva je iz raznolikih fondov in zbirk Zgodovinskega arhiva Celje, nekaj kosov pa je izposojenih iz Arhiva Republike Slovenije in Muzeja novejše zgodovine Celje.
Razstava bo na ogled v razstavišču Zgodovinskega arhiva Celje najmanj do pomladi 2026. Ob razstavi pa velja izpostaviti tudi bogato opremljen katalog, ki je zainteresiranim bralcem na voljo prek naše spletne trgovine.
