Zgodovinski arhiv Celje – Hiša pisanih spominov

V Zgodovinskem arhivu Celje bomo 4. junija 2024, ob 18. uri odprli razstavo »Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije«. Razstava je bila prvič za zelo kratek čas premierno predstavljena že v Celju, 7. in 8. maja v »Prostoru začasne uporabe« na Glavnem trgu 8, ko je bila umeščena v program Teden Evrope 2024, koordiniran s strani točke Europe direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra. Tokratno gostovanje razstave pa se navezuje na praznovanje Mednarodnega arhivskega tedna, ki ga vsi arhivi po svetu letos obeležujemo med 3. in 9. junijem. Prav zadnji dan zaključka tega praznovanja pa bo obeležen tudi z volitvami v Evropski parlament, kar se tesneje navezuje tudi na vsebino predstavljenega projekta. Razstavo namreč tvori izbrano gradivo iz 23 arhivskih institucij iz prav toliko držav Evropske unije.

Na pobudo Zgodovinskega arhiva Celje in Mestnega arhiva Ieper iz Belgije se je spomladi 2024 zagnala akcija izbiranja arhivskega gradiva, ki je bila poslana kot izziv potencialnim partnerjem arhivom iz vseh držav Evropske unije. Volitve kot praznik demokracije, ki bo 9. junija potekal sinhrono po  vseh državah, smo vzeli kot izhodišče za izbiro gradiva. Toda želeli smo si dlje, saj se nam zdi, da s temo demokracija lahko zajamemo še več jasnih sporočil hkrati. Obenem namreč želimo tudi arhive kot institucije prezentirati kot nosilce demokratičnih idej, saj prost dostop do arhivskega gradiva bogati naše znanje o človeški družbi, spodbuja demokracijo, ščiti pravice državljanov in izboljšuje kakovost življenja. V pozivu smo tako klicali tudi k izbiri gradiva, ki odraža izražanje svobodne volje, kliče k aktivizmu in participaciji malega človeka, da ta uresniči spremembe za mir v družbi ter bolj pravično, enakopravno in svobodno skupnost.

Izbor gradiva, ki smo ga prejeli, je zelo raznolik. Po eni strani kaže na podobnosti, po drugi pa na raznolikost in specifičnost konkretnih okolij, ki skupni evropski prostor zelo bogatijo. Gradivo odraža udejanjanja različnih stopenj volilne pravice, predstavlja procese demokratizacije, masovna zborovanja ob političnih prelomih in spremembah političnega ali družbenega sistema, kaže na procese ženske emancipacije, prizadevanja za mirno reševanje konfliktov …  Tudi časovno je razpon gradiva zelo velik in kaže na pomen razumevanja demokracije v časovnem loku od srednjeveških listin do spletne strani, ki bo objavljena poleti 2024.

Pri zbiranju gradiva gre ob avtorju razstave dr. Borutu Batagelju iz Zgodovinskega arhiva Celje posebna zahvala dr. Riku Opsommerju iz Mestnega arhiva Ieper iz Belgije, ki je pomagal z zbiranjem gradiv po partnerskih evropskih arhivih. Oba arhiva namreč vsako leto v začetku junija ob mednarodnem arhivskem tednu skupaj izdata tudi elektronsko in tiskano publikacijo v angleščini iz serije »International Archives Week Challenge«. Letošnja z naslovom “Image 4 Democracy” je izšla ob začetku obeleževanja Mednarodnega arhivskega tedna.

Poglejmo podrobneje, kaj predstavlja nabor gradiva predstavljen na razstavi: Štajerski deželni arhiv iz Gradca je izbral fotografijo zborovanja socialdemokratov v Gradcu, 12. novembra 1918, ki predstavlja prelom starega sistema monarhije s prehodom v novi prvi dan avstrijske republike. Mestni arhiv iz Iepra v Belgiji predstavlja volilni imenik iz leta 1824, ki izkazuje, kako zelo omejena je bila nekoč volilna pravica. Od 14.000 prebivalcev tega Flandrijskega mesta jo je imelo le 154 premožnih moških. Bolgarski centralni državni arhiv iz Sofije je izbral fotografijo shoda na Orlovem mostu v Sofiji, 7. junija 1990. Šlo je za enega največjih shodov v zgodovini Bolgarije, neposredno pred prvimi demokratičnimi volitvami, ki so vodile k spremembi ustave Republike Bolgarije. Ciprski državni arhiv iz Nikozije se predstavlja z obvestilom in podobama dveh kandidatov nadškofa Makariosa in odvetnika Ioannisa Cleridesa na prvih volitvah za predsednika Republike Ciper leta 1959. Češki državni okrožni arhiv v Chebu predstavlja mirovno listino iz leta 1412, ki je bila sklenjena tistega leta v tem kraju ter je zavezovala k medsebojni pomoči in zagotavljajo miru v širši regiji. Dva baltska arhiva sta zanimivo izbrala isto temo. Državni arhiv iz Latvije v Rigi in državni arhiv Estonije v Tallinu se predstavljata s fotografijama Baltske verige. 23. avgusta 1989 je približno dva milijona ljudi sklenilo 690 kilometrov dolgo človeško verigo od Talina do Vilne, ki je povezala Estonijo, Latvijo in Litvo in simbolizira željo po neodvisnosti teh treh držav ter težnjo po odcepitvi od Sovjetske zveze. Državni arhiv Finske iz Helsinkov je izbral zapisnik finskega carskega senata o pripravah na prve splošne volitve moderne dobe na Finskem iz leta 1906. Na volitvah leta 1907 so imele aktivno in pasivno pravico prvič tudi ženske, med 200 izvoljenimi je bilo v nov enodomni parlament izvoljeno 19 žensk. Arhiv mestnega okrožja Saint-Omer iz Francije se predstavlja z risbo Jacka Roberta iz leta 1984, ki upodablja protestni shod 24. maja 1968 v času politično, družbeno in kulturno prelomnega leta 1968, ko je z demonstracijami po vseh večjih francoskih mestih potekalo revolucionarno vrenje. Splošni državni arhiv Grčije in njegova centralna služba v Atenah je posredovala reprodukcije volilnega gradiva različnih političnih strank, ki so novembra 1974 s prvimi parlamentarnimi volitvami zaznamovale konec sedemletne diktature polkovnikov. Hrvaški državni arhiv za Međimurje iz Štrigove je pripravil plakat za volitve predstavnika okrožja Čakovec v hrvaški republiški Sabor v času socialističnega samoupravljanja v letu 1963. Volitve so bile tedaj sicer bolj potrjevalnega značaja, zakonodajne institucije pa de facto organi Komunistične partije. Okrožna arhivska služba iz Waterforda na Irskem se predstavlja s fotografijo poročnika Williama Redmonda s svojimi privrženci pred volitvami leta 1918. V napetem ozračju je bil kandidat Irske parlamentarne stranke tudi izvoljen, podobno kot pred njim že njegov oče in kasneje 1932 tudi njegova žena. Državni arhiv v Gorici iz sosednje Italije se predstavlja s pismom s 13. novembra 1945 predsednika občine Gorica predsedniku Goriške pokrajine pod zavezniško vojaško upravo, ki poroča o pogojih in razmerah obnavljanja med drugo vojno poškodovanih objektov. Pokrajinski državni arhiv v Kaunasu v Litvi je izpostavil plakat iz leta 1990. Litovsko reformno gibanje, ki je vodilo proces osamosvojitve države od Sovjetske zveze, si je za simbol izbralo srednjeveškega viteza na konju Vytisa, ki ruši zid okupacije in zatiranja in je tudi del grba te države. Arhiv mesta Luksemburg predstavlja razglas iz 10. decembra 1944 »Luksemburg je spet svoboden in demokratičen«, v katerem novo izvoljeni predstavniki mesta kličejo k obnovi. Okrožni madžarski državni arhiv iz Kecskemeta predstavlja propagandni volilni letak socialdemokratske stranke iz leta 1945, v času, ko je tlelo upanje po začetku bolj demokratične ureditve, ki pa se v senci prevlade sovjetskega orožja ni uresničila. Državni arhiv iz Malte je izbral volilno glasovnico iz leta 1867, na katero so volivci vpisali izbrana imena treh kandidatov. Mestni arhiv Aschaffenburg iz Nemčije kaže eno od zanimivih interpretacij vezanih na doživljanje demokracije skozi oči arhivskih institucij. S predstavitvijo Državljanske arhivske spletne platforme, ki bo začela delovati poleti 2024, kaže na razumevanje arhivov kot stičišča zagotavljanja pravne varnosti in dostopa do dediščine, ki bo upravljana preko profesionalnega neprofitnega arhivskega sistema. Regionalni zgodovinski center Eindhoven iz Nizozemske se predstavlja z volilno brošuro, ki kaže, na kakšen način so ženske bile vpete v volilne odločitve pred uveljavitvijo njihove volilne pravice leta 1918. Preko ohranjenega letaka iz leta 1905 namreč prepoznavamo, kako so hoteli nanje vplivati z izpostavljanjem določenih tem, kot sta pomanjkanje pitne vode in slab dostop do visokošolskega izobraževanja, da so ženske lahko vplivale tudi na odločitev moških pri volitvah. S Poljske je Centralni arhiv za zgodovinsko gradivo v Varšavi izpostavil t.i. Ustavo za Evropo iz leta 1831. Gre za sporazum o trajnem zavezništvu prosvetljenih narodov, ki ga je spisal Wojciech Bogumil Jastrzebowski. V prostoru in času zaznamovanem s konflikti in vojnami je besedilo klicalo k temu, da o usodi narodov ne odločajo le monarhi, ampak vsi ljudje. Evropo si je predstavljal kot večnacionalno federacijo, ki spoštuje nacionalne identitete tudi v prostoru brez meja s svobodo gibanja in enakost vseh, vključno z bolj zaznamovanimi skupinami kot Judi in Romi. Portugalski državni arhiv Torre do Tombo predstavlja dramatično fotografijo posneto na Dan svobode, 25. aprila 1974 v Lizboni, ko so demokratične revolucionarne sile izvedle državni udar, ki je označil konec fašističnega režima pod vodstvom Antonia de Oliveire Salazarja. Zgodovinski arhiv Celje izpostavlja fotografijo s prvih večstrankarskih volitev 8. aprila 1990. Na fotografiji Eda Einspielerja je posnetek volišča v Trnovljah pri Celju, kjer nad volilno skrinjico bdi fotografija jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Slednje volitve so bile izredno pomembna stopnica v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, bile pa so tudi zadnje, ki so formalno potekale še v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Prizor torej nakazuje na prelomen dogodek, hrkati pa sporoča, da so vsi prelomi pravzaprav vezani na dolgotrajnejše procese in tranzicije. Španski državni arhiv iz arhiva splošne uprave v Madridu pa  izpostavlja fotografijo volitev 15. junija 1977. Volitve so bile prve po letu 1939, ko so politične stranke svobodno sodelovale pri volitvah v senat in kongres, torej neposredno po ukinitvi nedemokratičnega Francovega režima. 

Vsak kos arhivskega gradiva torej s svoje perspektive kaže na veliko zgodbo uresničevanja demokratičnih  načel, razpon tematik in posameznih poudarkov pa med seboj plemeniti in prepleta vzajemno poznavanje različnih vsebin. Razstava na poseben način povezuje različne arhivske institucije, ki sicer delujejo v različnih okoljih in sistemskih ureditvah arhivske javne službe, vse skupaj pa delujejo v skupnem poslanstvu skrbi za arhivsko gradivo. To skrb pa razstava nadgrajujejo s sporočili, ki medsebojno bogatijo spoznanja skupnosti, saj so s posameznimi poudarki posamezni arhivi pravzaprav po eni strani izpostavili kolektivna identitetna sidra posameznih držav članic, po drugi pa v fokus postavili profesionalno odločitev strokovnih delavcev v arhivu, ki so pri selekciji gradiva sodelovali.

Arhivske institucije so kot servisi državljanom, baze raziskav in interpretacij drugih pogosto v senci različnih družbenih akterjev. S pričujočo razstavo pa sodelujoči arhivi stopamo v ospredje ter tako skozi koncept, nagovor in predvsem gradivo želimo prispevati k ozaveščanju pomena arhivov, ki ga slednji nosijo za družbo in posameznika. Iskrena hvala vsem sodelujočim arhivom in posameznikom, saj prav s takimi projekti skupaj prispevamo k ohranajnanju vrednot in ustvarjamo temelje, da bomo v bodočnosti tako na poklicnem kot tudi osebnem in kolektivnem nivoju bolje odgovorili na izzive prihodnosti.

Razstava bo v Zgodovinskem arhivu Celje predvidoma na ogled preko poletja, potem pa se v organizaciji koproducenta Europe direct Savinjska (Celjski mladinski center) namerava podati na turnejo po lokacijah v drugih slovenskih mestih.