Stoletni kuharski zapiski za sodobno rabo

24. 9. 2021

Knjiga z naslovom #receptiizarhiva: stoletni kuharski zapiski za sodobno rabo, ki izhaja v partnerstvu Zgodovinskega arhiva Celje, Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in Mestnega muzeja Krško je po zasnovi in vsebini izvrsten dokaz, kako lahko originalen vir arhivskega gradiva postane osnova za vpeljavo v sodobne gastronomske trende.

Povod za izdajo knjige je razglasitev Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021, še bolj pa evforija okrog kuhanja, ki v zadnjih letih preplavlja javni prostor, postaja pa tudi dejavnik, ki se izpostavlja skozi zasebno življenje in prosti čas posameznika. Potreba po hrani in jedi se je razvila v veščino kreiranja in posredovanja zgodb, ki pripravo in ponudbo hrane gradi v privlačen produkt, slednji pa išče navdih v tradiciji in domišljiji. Zato so #receptiizarhiva odlično izhodišče, da postanejo vir novih gurmanskih zgodb.

Neposreden navdih za projekt je zvezek Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav. Nadvse zanimiv in izviren vir, ki ga hranimo v Zgodovinskem arhivu Celje v zbirki rokopisov vsebuje več sto receptov, bolje rečeno gre za zapiske iz nekdanje hotelske kuhinje. Slednji za sodobno rabo sleherniku, ki se spopada z izzivi v domači kuhinji, ni najbolj praktičen, v marsikaterem detajlu celo nerazumljiv. Zato so mentorji za pouk kuhanja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje razvozlali številne probleme ter naposled izbor receptov prevedli v obliko za sodobno rabo. Skupaj z dijaki so postopke priprave jedi tudi praktično preizkusili. V knjigo je vključenih 18 receptov za raznolik nabor jedi, od juh, glavnih jedi, do sladic (primer ajdova torta spodaj na fotografiji). Dodano vrednost receptom dajejo še komentarji, ki so pomembni za razumevanje posebnosti in tudi več vrst razlik pri pripravi jedi nekoč in danes. Zapisov za pripravo jedi pa tudi raznolikih zdravilnih pripravkov je v izvirnem zvezku sicer več kot dvesto. Če bi se z njimi radi spopadali v izvirni obliki, smo se odločili, da jih objavimo še digitalizirane v celoti in so dostopni preko spletne povezave navedene ob zaključku knjige.

Uganko sodobnim izzivom pa ni predstavljala le gurmanska vsebina, ampak tudi sam izvor zvezka in njegovo popotovanje preko celjskega antikvariata do Zgodovinskega arhiva Celje pred par leti. Žig »Rajhenburg« ob uvodni strani z naslovom je nakazoval, naj bi Hotel Triglav deloval v Brestanici, kar pa je bilo nekoliko zavajajoče. Hotel Triglav je deloval v Sevnici, kar v knjigi natančno oriše Oskar Zoran Zelič. Navezave njegovih najemnikov pa izkazujejo vez na Brestanico in krško občino, od koder je prihajala tudi Nežka Arh, katere ime najdemo zapisano s svinčnikom zgoraj na isti naslovni strani zvezka (polega imena še datum 1. 5. 1919). Bržkone je nekdo, ki je pod naslovom manj čitljivo podpisan kot Feliks, prav po njenih zapiskih 31. maja leta 1925 prepisal prvi del vsebin v zvezku. Drugačne pisave in dodajanje vsebin pa kaže tudi na to, da je zvezek imel zelo dolgotrajno živo vlogo, ob njem pa so se njegovi uporabniki tudi starali in ga širili še na zapise receptov, ki že mejijo tudi na bolj lekarniško rabo. Prenos zvezka iz Posavja v Celje je povezan z družino priznanega geologa Janeza Rihteršiča, ki se je skupaj s svojo ženo Ano ustalil v Celju. Nežka Arh je bila njegova teta, žena Ana pa je zvezek z recepti tudi v desetletjih v drugi polovici dvajsetega stoletja skrbno hranila in pridno koristila.

Navezava zapisov, ki so se sprva koristili v sevniški hotelski kuhinji z zgodbo o rabi zvezka v privatnem stanovanju na celjskem Otoku izkazuje izvirno in nadvse unikatno zgodbo, kako je kuhinja v naši družbi pomembna vez v tradiciji. Z izdajo knjige #receptiizarhiva to ugotovitev potrjujemo in tudi nadgrajujemo.