Vsebina prispevka

Celje: črno-belo v osemdeseta (Edi Masnec)

1. 6. 2021

Na Krekovem trgu v Celju je med 1. in 30. junijem 2021 na ogled četrta iz serije razstav Fotograf-trenutek-zgodovina, ki želi izpostaviti pomen avtorske fotografije Edija Masneca.

Fotografski opus Edija Masneca (1958) z vsakim letom pridobiva večjo vrednost. V Zgodovinskem arhivu Celje ga prepoznavamo kot eno od ključnih figur pri dokumentiranju prostora, ki geografsko zelo sovpada s teritorialno pristojnostjo arhiva med Sotlo in Rinko. Kot poklicni fotoreporter v časopisni hiši Dnevnik (1978-1983) ter posebej kot fotoreporter in urednik fotografije pri Novem tedniku (1983-1996) je Masnec skozi več tisoč posnetkov neprecenljivo dokumentiral podobe prostora in ljudi.

Na razstavi izpostavljamo le delček njegovega zaenkrat še težko preglednega opusa. Izbor je vezan bolj kot ne na naključno pregledovanje in je osredinjen na prostor, kjer je predstavljen. Izbrani posnetki so lokacijsko vezani na Celje ter prikazujejo podobe dogodkov in dialoga med prostorom in človekom. Vsi posnetki so narejeni v črno beli tehniki, kar je bil odraz potrebe za takratno časopisje.

Po drugi strani pa so posnetki črno-beli tudi glede na dojemanje dobe, ki se z odmikom postavlja vedno bolj v kontrastno črno-belo doživljanje. Vpogledi v preteklost namreč v človekovem subjektivnem dojemanju s časovnim odmikom izgubljajo odtenke doživljanja in postajajo selektivni ter se preoblikujejo vedno bolj v enoznačne podobe bodisi v temnem ali svetlem podajanju preteklosti. Črno-bela podoba je spomin in spomin postaja podoba.

Fotografija kot eden izstopajočih formatov arhivskega gradiva je toliko bolj dragocena, kolikor je njen avtor bil sposoben zaznavanja kompleksnosti trenutka, v katero ga je ujel. Masnec je mojster tega, saj njegova fotografija ni zgolj posnetek prostora ali dogodka, temveč vselej odraža tudi večplastno realnost, je emotivna, subtilna ter v izrazu pogosto zelo dramaturška. Bolj kot podobe urbanega sveta, katere so izpostavljene na pričujoči razstavi, so mu sicer osebno v umetniškem ustvarjanju bližje portreti malega anonimnega človeka s podeželja.

Danes je Edi Masnec kot fotoreporter že skoraj pozabljen, saj se je po letu 1996 iz lastnega poklicnega podoživljanja podob preusmeril v posredovanje turističnih podob in doživetij drugim, s časovne distance pa lahko danes skozi njegovo dokumentiranje preteklosti lahko že prepoznavamo nove atribute arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika.

Fotografije: Edi Masnec
Idejna zasnova, izbor, besedilo: Borut Batagelj, Edi Masnec
Razstavo sta podprla: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Celje