Vsebina prispevka

Celjski olimpijci 1936-1988

22. 6. 2012

V sredo, 13. junija 2012 smo v Zgodovinskem arhivu Celje v družbi celjskih in slovenskih olimpijcev odprli razstavo avtorja dr. Bojana Himmelreicha, Celjski olimpijci 1936-1988.

V razstavišču arhiva je na ogled okrog 200 zanimivih dokumentov in predmetov, ki tvorijo vsaj toliko zanimivih olimpijskih zgodb. Preko panojev in vitrin lahko sledite zgodbam 24 športnic in športnikov, ter 6 trenerjev, sodnikov in vodij reprezentanc, od Emila Gorška in Konrada Grilca, ki sta nastopila na igrah v Berlinu leta 1936, do atleta Roka Kopitarja in rokometaša Rolanda Pušnika, ki sta tekmovala v Seulu 1988.  V omenjenem obdobju se je na 12 poletnih igrah v 31 nastopih predstavilo 22 športnikov, na 4 zimskih igrah v štirih nastopih pa dva športnika. Med celjske olimpijce so šteti tisti, ki so športno pot začeli v Celju ali pa so bili v času nastopov na igrah člani celjskih klubov. Najbolj je bila na olimpijskih igrah zastopana atletika, kar 16 je bilo atletinj in atletov, ki so nastopili na vseh igrah z izjemo leta 1976 in 1984. Trije celjski olimpijci so nastopili kar na treh igrah: Stanko Lorger, Ivo Ratej in Rolando Pušnik. Edini medalji je osvojil rokometaš Pušnik, zlato in bronasto. Med celjskimi olimpijci pa je tudi Danilo Žerjal, ki je nastopil kar za tri države: Italijo, Jugoslavijo in Venezuelo.

Kot pravi avtor, razstava o športnikih, članih celjskih klubov, ki so se udeležili olimpijskih iger nima ambicije, da bi postala študija o posameznikih, njihovih športnih poteh ali celo razvoju športa v Celju, ampak je »le« rezultat zbiranja gradiva o celjskih olimpijcih in raziskovanja njihovih olimpijskih zgodb. Zgodovinski arhiv Celje s tem odpira k zbiranju, raziskovanju in prezentiranju dediščine novo poglavje doslej precej zapostavljenega polja zgodovine športa ter celjske in slovenske športne dediščine ter se kaže kot institucija, ki ne le registrira preteklost in sedanjost, ampak je odzivna tudi na aktualno dogajanje v družbi. Olimpijske igre so nedvomno eden od največjih globalnih dogodkov našega planeta, ki sledi puščajo v zgodbah ljudi in območja, na katerem arhiv deluje. Z druge strani pa je projekt Celjski olimpijci nedvomno odprl tudi področje obravnave športa v družbi kot celote, saj slednjega ne gre razumeti zgolj kot dejavnost tekmovalnega vrhunskega športa, ampak teza o Celju ali pa Slovencih kot športnem narodu zdrži šele tedaj, ko se šport dotakne vsakogar skozi njegovo aktivno udejstvovanje, ki se ciklično zaključuje tudi v odnosu do športne dediščine.

Kot je to običajno ob razstavah iz produkcije arhiva, razstavo spremlja katalog. Celjski olimpijci so v razstavišču arhiva na ogled v času uradnih ur arhiva do 13. oktobra 2012, izjemoma po predhodnem dogovoru tudi ob drugih terminih.

Kliping:
RTV Slovenija
Planet Siol.net
Sledi časa (Radio SLO-1)