Memento mori
V Zgodovinskem arhivu Celje potrebi po zavedanju, ohranjanju in tudi poustvarjanju vsebin, ki jih v sodobni čas nosi arhivsko gradivo, posvečamo veliko pozornosti. V fokus obravnav smo v zadnjih letih stkali že veliko vsebin, ki temeljijo bodisi na raznolikih tematskih ali kronološko utemeljenih izhodiščih, projekt Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu pa je glede na osredinjenje teme zagotovo poseben izziv. Lotiti se obravnave smrti skozi arhivsko gradivo je gotovo pogumno dejanje, saj se izbor tem namreč v institucijah, ki želimo javnosti približati vrednotenje materialnih ostankov preteklosti, v prvi meri trendovsko vselej zelo izrazito osredotoča na teme, ki zbujajo pozitivne asociacije, so atraktivne, kličejo po nostalgiji in prijetnih občutjih. Obravnavana tema zagotovo ni taka.
Mrakobni jesenski čas skupaj z dnevom spomina na mrtve je kar primeren čas za premislek o življenju in smrti in – zakaj pa ne, tudi za sprehod med arhivskimi dokumenti na to temo.
Družba, v kateri živimo, namreč slavi rojstvo, življenje tukaj in zdaj, s čemer je diametralno različna od družbe izpred 300, 400 ali 500 let. Če je za prednike pred stoletji veljalo, da je tuzemsko bivanje, ki se je začelo s spočetjem oziroma rojstvom, le bežna, večinoma s trpljenjem, skušnjavami in grešnostjo zaznamovana prehodna etapa, ki vodi v brezčasje večne sreče (ali večne pogube – odvisno od ravnanja vsakega posameznika), smo danes prepričani v enkratnost in neponovljivost vsakega posameznika, katerega prihod na svet oziroma njegove obletnice izdatno slavimo, smrt pa odrivamo v sfero intime, običajno omejene na najožji krog bližnjih, in jo podimo iz svojih bivališč v tuje, hladne in brezosebne ustanove. Kljub naštetemu pa smrt še vedno (in za vedno?) ostaja zapisana v naplavinah časa – v številnih dokumentih, ki spremljajo in dokumentirajo naše življenje.
Na razstavi in v katalogu, ki ga je pripravil dr. Aleksander Žižek, spoznamo odnos naših prednikov do smrti in umiranja, kot se zrcali v raznovrstnem arhivskem gradivu – v darovnicah, s katerimi so si posamezniki gladili pot v nebesa, v oporokah, v katerih so umirajoči delili svoje premoženje, a tudi razkrili marsikatero trpko podrobnost iz svojega življenja. Seznanimo se z odnosom družbe do umiranja, pogrebov in pokopališč, ki so v celjskem primeru odslikavala poleg verskih tudi nacionalne razlike, spremljamo spremembe, ki so se v zgodovini dogajale ob slovesu od pomembnih članov družbe ter si ogledamo bogat nabor dokumentov, ki spremljajo posameznikov odhod s tega sveta.
Volilo baronice Katarine Elizabete Rämbschissl celjskim minoritom, 1692, junij 30., Celje (SI_ZAC/0002_00016, Zbirka listin minoritskega samostana v Celju) Načrt arkad s petimi grobnicami na mestnem pokopališču Celje, 1895 (SI_ZAC/0024 Mestna občina Celje I. del) Katalog grobnih okraskov trgovine Daniela Rakuscha v Celju, po letu 1900. Rakusch je prodajal tudi krste. (SI_ZAC/0024 Mestna občina Celje I. del, a. š. 47, a. e. 135) Načrt grobnice rodbine Gologranc na okoliškem pokopališču, 1905 (SI_ZAC/0025 Občina Celje okolica, a. š. 29, a. e. 50) Načrt grobnice rodbine Sima na mestnem pokopališču, 1931 (SI_ZAC/0024 Mestna občina Celje II. del) Prva stran seznama bolnikov, ki naj bi jih iz Vojnika preselili v Feldhof pri Gradcu, 11. 6. 1941 (SI_ZAC/0611 Okrajno sodišče Celje, Nc 33/41) Naznanilo o smrti taboriščnika Franca Žavbija, ki je zaradi »katarja debelega črevesa« umrl v taborišču Mauthausen, 17. 11. 1942 (SI_ZAC/0087 Okupacijska občina Trbovlje, sig. 390) Razglas z imeni talcev, ustreljenih 30. julija 1942 v Celju (SI_ZAC/1286 Zbirka plakatov) Kronika konca strašne vojne, maj in junij 1945 (SI_ZAC/0006_00019 Zbirka rokopisov) Spomenik žrtvam povojnih pobojev v spominskem parku Teharje, 2004 (SI_ZAC/1395/001/005_00015 Zbirka fotografij Sherpa; foto Edi Einspieler) Grobnica žrtev II. svetovne vojne na Golovcu (SI_ZAC/1340/048/00091 Celjska turistična zveza) Pogreb dr. Josefa Neckermanna, 22. 6. 1893 (SI_ZAC/0524/001_00028 Zbirka fotografij in slik, foto Martin Lenz) Nagrobnik Ivana Dečka na slovenskem pokopališču, 1939 (SI_ZAC/1025/036_00046 Fototeka Pelikan) Osmrtnica dr. Ivana Dečka v listu Domovina, 4. 11. 1908 Naznanilo smrti gostača Tomaža Zupanca, vdovca z Ostrožnega, umrlega 29. decembra 1824, ki je zapustil tri otroke. (SI_ZAC/0529 Krajevno sodišče gospoščine Novo Celje, a. š. 2) Umrli oskrbovanci hiralnice Vojnik in njihova uborna zapuščina pred sto leti. Razen ene kovinske verižice za uro, je bilo edino imetje umrlih oskrbovancev stara, slaba in ponošena obleka. (SI_ZAC/0911/001/001/00031 Dom onemoglih Vojnik, Mrliška knjiga 1924-1959)
Predstavljeno gradivo v galeriji nakazuje drobce, ki so izhodišče zgodovinski interpretaciji, pri čemer smo nekaj malega gradiva na naši spletni strani izpostavili že poprej skozi rubriko Iz hiše pisanih spominov, in sicer: Oporoka Janeza Sušca (1820), Obračun pogrebnih stroškov Josefa Bračiča (1908) in Zakulisje pogreba Ivana Kovačiča Efenke (1963).
Skratka, smrt v arhivskem gradivu ne nastopa samo v (mrliških) matičnih knjigah – kakor življenje sámo se tihotapi v pisne preostanke vseh por družbe, v vse družbene strukture, povezuje svet živih in precej številčnejši svet mrtvih ter gradi mostove generacij, civilizacij, režimov in kultur.
Ob razstavi je izšel bogato ilustriran katalog na 80 straneh. Razstava bo na ogled od 30. oktobra 2020.
Zaradi omejenih možnosti obiska od same postavitve razstave dalje, bomo trajanje razstave podaljšali vsaj do 1. novembra 2021. V času strožjih ukrepov vsled preprečevanja širjenja bolezni covid-19 bo režim ogleda razstave prilagojen ukrepom glede ponujanja kulturnih storitev.