Zgodovinski arhiv Celje – Hiša pisanih spominov

V nedeljo, 3. novembra 1929, se je v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji Rajhenburg (danes Brestanica) pripetila ena najhujših železniških nesreč pri nas dotlej. Odmevnost in dramatičnost dogodku so dodale predvsem smrtne žrtve ter dejstvo, da je v nesrečo bil vpleten ikonični in eden najbolj znanih vlakov te dobe, sloviti Orient Ekspres. Manjša postaja Rajhenburg je služila predvsem kot izogibališče nasproti vozečim vlakom. Iz Zagreba je v smeri Zidanega Mosta vozil Orient Ekspres, v nasprotno smer pa tovorni vlak. Dežurni železniški uradnik na postaji Rantaša je dal prepozno znak za umikanje in ekspresni vlak je tovorni vlak presekal na dvoje. Njegova lokomotiva se je zarila v vagone tovornega vlaka, nato skočila s službenim (poštnim) in jedilnim vagonom vred s tira ter strmoglavila preko mostu v globoko strugo potoka Brestanica tik pred njegovim izlivom v Savo. V nesreči so bili razbiti tudi trije zadnji vagoni tovornega vlaka. Katastrofa je bila zelo huda, saj je zahtevala človeška življenja. Strojevodja tovornega vlaka Vodlak in kurjač Jeromen sta bila takoj mrtva. Strojevodja ekspresnega vlaka Medle je v zadnjem hipu skočil z lokomotive, se izognil takojšnji smrti, a je bil v ljubljanski bolnici še naslednje dni v kritičnem stanju. Medle je s hitrim zaviranjem preprečil večjo katastrofo in iztirjenje ekspresnega vlaka v celoti. Najbolj tragična po svoje pa je bila smrt strojevodje Rudolfa Arzenška, ki se je med kolegi znašel v vlogi zasebnika, saj se je iz Zagreba vračal z rokoborskega tekmovanja. Arženšek, član mariborskega sportnega kluba Železničar, je bil celo državni prvak Jugoslavije v rokoborbi. Nesrečni slučaj, da ni našel drugega prevoza domov, je športnega šampiona in uglednega strojevodjo vodil v tragično smrt. Peti ponesrečenec je bil sprevodnik Tavčar, ki so ga prepeljali v zagrebško bolnico. Uradnik na postaji Rantaša se je zavedajoč krivde odločil soditi sebi, prerezal si je žile na obeh rokah, a so ga prepeljali v krško bolnico, kjer je kasneje okreval.

Objava fotografije, katero hranimo v okviru zbirke fotografij se navezuje na širši projekt obeleževanja Mednarodnega arhivskega tedna v letu 2022. Ob predstavitvi gradiva objavljenega v tej rubriki je izšel na pobudo Zgodovinskega arhiva Celje in Mestnega arhiva iz Iepra tudi poseben katalog v angleškem jeziku (International Archives Week Challenge: Railways), v katerem 21 arhivov iz posameznih držav Evropske unije predstavi izbran kos gradiva, ki ga hrani na temo železnic in vlakov.