01 – IZ GLAVE GRE V ZEMLJO
02 – IZ ZEMLJE GRE V TRTO
03 – IZ ZEMLJE GRE V TRTO
04 – IZ ZEMLJE GRE V TRTO
05 – IZ ZEMLJE GRE V TRTO
06 – IZ TRTE GRE V GROZDJE
07 – IZ TRTE GRE V GROZDJE
08 – IZ TRTE GRE V GROZDJE
09 – IZ GROZDJA GRE V SODE
10 – IZ GROZDJA GRE V SODE
11 – IZ GROZDJA GRE V SODE
12 – IZ SODOV GRE V FLAŠE
13 – IZ SODOV GRE V FLAŠE
14 – IZ SODOV GRE V FLAŠE
15 – IZ FLAŠE GRE V GLAŽKE
16 – IZ FLAŠE GRE V GLAŽKE
17 – IZ FLAŠE GRE V GLAŽKE
18 – IZ GLAŽKOV GRE V GLAVE
19 – IZ GLAŽKOV GRE V GLAVE
20 – IZ GLAŽKOV GRE V GLAVE
01 – IZ GLAVE V ZEMLJO
Skupina šestih arhivov iz Slovenije in Hrvaške, ki se je delovno poimenovala SIHeR, je edinstven primer sodelovanja arhivov v širši regiji. Državni arhiv za Medžimurje, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Državni arhiv u Varaždinu, Pokrajinski arhiv Maribor, Državni arhiv u Zagrebu in Zgodovinski arhiv Celje s projektom Vino na meji / Vino na granici predstavljajo že tretji projekt.
Inovativen pristop razstave se prepoznava v konceptu umeščanja arhivskega gradiva v kontekst enotnega prostora. Arhivi predstavljajo vsebino na način, kot da meje med državama ni. Prav v nasprotju s tem, kar so prinašale nove okoliščine, ko je meja spet postala zelo zaznavna.
Projekt Vino na meji / Vino na granici je posvečen vinu, ki je kulturno močno zvezano z zemljo in človekom obravnavanega območja. Čeprav modeli označevanja in potrošnje vina danes v največji meri izkazujejo zelo nacionalno zamejeno sliko, lahko na terenu ugotovimo, da tako na slovenski kot tudi na hrvaški strani meje pridelujemo in konzumiramo zelo podobno vino, kar je zagotovo v prvi vrsti rezultat skupnega zgodovinskega izročila, pa tudi sodobnih trendov. Sicer obstaja nekaj primerov, ko so se združevale surovine in znanje z obeh strani meje, a so slednji komaj zaznavni v procesu promocije posameznih vinskih sort ali regij. Prej nasprotno, običajen obiskovalec obmejnih krajev bo že streljaj od meje dobil predstavo, ki se bo vselej vezala na izumljeno podobo slovenskih ali hrvaških vin.
Prav zato postavljamo sodelujoči partnerji v projektu Vino na meji / Vino na granici območje pristojnosti izvajanja arhivske javne službe vseh šestih arhivov v naracijo kot celoto – kot eno namišljeno vinsko regijo. Kot se to odraža skozi pripoved arhivskega gradiva, je ta sicer zelo raznolika, a obenem tudi prepletena, primerljiva in, če hočete, tudi komplementarna in navdihujoča. Koncept pripovedi projekta sledi poglavjem, ki jih je navdihnila pesem kantavtorja Tomaža Pengova: Rodovnik vina. Poglavja nizanja arhivskega gradiva sledijo tematikam od obdelave zemlje, vinogradov, kletarjenja do prodaje in konzuma vina.
Virov za zgodovino raziskovanja vina nam v partnerskih arhivih zagotovo ne manjka, zato je glavni poudarek projekta vezan predvsem na predstavitev njihove raznolikosti. Manj si jemljemo prostora za interpretacijo in poglabljanje v njihovo vsebino, saj verjamemo, da prav slednje utegne podrobno zanimati druge, bolj specializirane uporabnike gradiva. Tu jim arhivi ponujamo roko. Projekt je klic k spoznavanju virov in klic k spoznavanju arhivov. Skozi predstavljeni mozaik odbranih vinskih impresij ponujamo vpogled v raznovrstne tipe arhivskega gradiva, od spisovnega gradiva upravnih, pravosodnih, gospodarskih, cerkvenih in zasebnih fondov do raznih tiskovin, geografskih kart, razglednic, fotografij na različnih nosilcih, vse v več jezikih, pisavah in medsebojnih kombinacijah. Predstavljeno gradivo obsega vse od starih srednjeveških listin do vira, ki je nastal predvčerajšnjim. Od najstarejšega predstavljenega vira ne razstavi je preteklo že skoraj šeststo let. Ob novih spoznanjih pri odkrivanju bogastva virov o vinu, zvarjenih v starano, a obenem svežo »arhivsko zvrst«, vam privoščimo obilo užitkov.
02 – IZ ZEMLJE GRE V TRTO
I – 1
Cesar Friderik III. osvobaja minorite plačevanja dajatev za vinograd na Kumu, 1463
SI_ZAC/0002_00005 Zbirka listin minoritskega samostana v Celju
“Wir Fridreich von gots gnaden römischer kaiser…”, Dunajsko Novo mesto, 30. september 1463. Cesar Friderik III. osvobaja vinograd na Kumu, ki so ga gvardijan Lenart in celjski minoritski samostan kupili od čevljarja Martina iz Celja, plačevanja desetine in gornine vicedomskemu uradu v Celju. Zasavje (sploh pa Kum) danes zagotovo nihče več ne povezuje z vinogradništvom.
I – 2
Začetna stran vpisa gorskopravne posesti (vinogradi) v urbarju gornjeptujskega gospostva, 1622
SI_ZAP/0070 Rokopisna zbirka, a. š. 8, ov. 23, R-23, fol. 159
Spodnja Štajerska je že od nekdaj izrazito kvalitetno vinorodno območje, kar ne nazadnje dokazujejo tudi številni popisi gorskopravne posesti v urbarjih. Sogorniki oziroma zakupniki te posesti so morali gorskemu gospodu letno oddajati dajatev gornine, največkrat določeno količino pridelanega mošta ali vina. Gornjeptujski urbar iz leta 1622 je vsebinsko zelo podroben, saj vsebuje natančen popis sogornikove gorskopravne posesti in njegovih letnih obveznosti, in sicer mej posesti, tipov zemljišč (povečini je šlo za vinograde, ponekod pa tudi njivice, sadovnjake ali gozd) ter podrobno razdelane gornine (v moštu in denarju).
I – 3
Pregled prihodkov in odhodkov mesta Varaždin v letu 1570 in v začetku leta 1571, ki ga je sestavil Ivan Zetkan, mestni uslužbenec (»župan«), 1571
HR-DAVŽ-2. Poglavarstvo slobodnog i kraljevskog grada Varaždina, Radikalni arhiv XLV-736
Pregled prihodkov najprej navaja prihodke od vina, ki so imeli pomemben delež v mestnem gospodarstvu. Mesto je imelo svoje vinograde (Krezoica, Iglarščak, Melnjak, Hovek), a je gornino pobiralo tudi od svojih kmetov. Tako je v letu 1570 iz omenjenih vinogradov pobralo 152 in pol vedra vina, z gornino, ki so jo pobrali od mestnih kmetov, pa 125 in pol vedra –skupaj torej 278 veder in 6 pint (približno 9.000 litrov) vina. Tako nabrano vino so večinoma prodajali varaždinskim meščanom, a so ga uporabljali tudi za lastne namene – pri proslavah, volitvah za župana, z njim so tudi oskrbeli mestne uslužbence, kadar so zaradi opravka odšli iz mesta in so kot plačilo za svoje delo ob hrani dobili še pijačo. Prevladovalo je belo vino, rdečega pa ni bilo veliko, saj je v pregledu prihodkov in odhodkov omenjen le en sod z rdečim vinom.
I – 4
Gorninski register, Križovljan, 1639
HR-DAVŽ-1115. Obitelj Vragović, 2.2.13. Popisi prihoda, kmetova i gornjaka
Vinogradništvo je bilo pomemben del kmetijske proizvodnje, tudi v času, ko so si ljudje s trdim delom prizadevali, da bi pridelali dovolj hrane za preživetje. Kmetje, ki so obdelovali vinograde, so plemičem plačevali dajatev, posebej imenovano gornina. Običajno so jo pobirali ob koncu oktobra, torej kmalu po opravljeni trgatvi, ko je bilo še dovolj pijače v kleteh. Pobrano gornino so vpisovali v register, v njem sta bila navedena ime posestnika in količina vina, ki jo je moral kmet oddati.
Med ohranjenimi dokumenti plemiške družine Vragović, ki je imela v lasti posestvi Križovljan in Maruševec, so tudi gorninski registri, v katere je družina Vragović že od 17. stoletja vpisovala dajatve svojih kmetov, ki so obdelovali vinograde na omenjenih posestvih. Iz registra je razvidno, da so kmetje plemkinji Doroteji Bogač plačevali gornino od vinogradov na Prekorju (tu so Vragovićevi svojim kmetom tudi sezidali župnijsko cerkev), Strmem Bukovju, Gornjem vrhu, Selcih, Križančih, Mikovićevem vrhu in Falinić Bregu, in sicer je Šimun Talan oddal šest veder vina, Andrija Lukinić pet veder, Juraj Ferkula tri vedra, Juraj Horvat pa osem veder vina. Vedro je vsebovalo približno 33 litrov vina.
I – 5
Moštna desetina, 1610
SI_PAM/1856 Gospoščina Negova, a. š. 110
Desetina je pomenila, kot pove že ime, deseti del pridelka. Po navadi so jo pobirala gospostva, vendar pa so to pravico lahko imele tudi druge osebe (npr. duhovniki). Od vinogradov so pobirali moštno desetino, torej sveže stisnjen grozdni sok čim prej po trgatvi, kajti slabo kletarjenje je utegnilo kvarno vplivati na kvaliteto vina. Tudi količina pobrane desetine je bila vsako leto različna, saj je bil pridelek vsako leto drugačen, včasih pač dober in včasih slab.
I – 6
Gorske pravde sogornikov gospostva Negova, 1614
SI_PAM/1856 Gospoščina Negova, a. š. 371
Kadar je med zakupniki vinogradov prihajalo do manjših sporov, so se le-ti reševali na t. i. gorskih pravdah, ki so se odvijale enkrat letno. V prisotnosti gorskega župana in pod predsedovanjem gorskega gospoda so lahko podali svoje pritožbe. Največkrat je šlo za razne dolgove, prisvajanje posesti, škodo, ki jo je sosedova živina povzročila na trti, ali celo za oreh, ki je na sosedov vinograd metal senco in slabšal pridelek.
03 – IZ ZEMLJE GRE V TRTO
I – 7
Opis vinograda v vuzeniškem urbarju, 1662
SI PAM/1813 Gospoščina Vuzenica, a. š. 1, fol. 9–13
Jugovzhodna Koroška in Dravska dolina sta lep primer območja, kjer se zaradi naravnih danosti nikoli ni razvilo vinogradništvo v večjem obsegu. Skozi stoletja je ostajalo omejeno na posamezne vinograde, ki so jih tu in tam posedovali tam živeči plemiči. V veliki večini so tamkajšnja gospostva, župnije, samostani in plemiške rodbine posedovali lastne vinograde v širši okolici Slovenskih Konjic in Maribora. Takšen primer je tudi gospostvo Vuzenica, ki je posedovalo vinograd v okolici Maribora, ki je lepo opisan v ohranjenem urbarju gospostva Vuzenica iz leta 1662.
I – 8
Darilna listina kralja Leopolda I., 12. avgusta 1671
HR-HDA-645. Pavlinski samostan Čakovec, 3. Posjed Leskovec i beneficij Sv. Jeronima na brdu Štrigova, sig. 18. (kutija br. 1.)
Kralj Leopold I. je pavlincem iz samostana sv. Helene v Šenkovcu blizu Čakovca daroval kapelo sv. Jeronima in zraven še kmetije, njive ter tri manjše vinograde. Beneficiji in posesti so ostali v lasti redovnikov do leta 1782, ko je bil pavlinski red ukinjen. Upravljanje teh in še drugih pavlinskih posesti (Šenkovec, Mačkovec, Knezovec in Zasadbreg) je nato prevzela kraljevska komora v Gradcu, leta 1802 pa družina Knežević. Zadnji član rodu je bil Viktor Knežević, izkušen vinogradnik, ki je že ob koncu 19. stoletja kot prvi v tem delu Hrvaške organiziral obrambo vinogradov pred točo in uporabljal v tistem času sodobne škropilnice za škropljenje vinogradov.
I – 9
Kupoprodajna pogodba za vinograd na vinski gorici Stražnik pri Ljutomeru, 1665
SI_ZAP/0051 Zbirka listin, a. š. 67, 1665 II
Vino iz ljutomerskega vinorodnega okoliša je bilo skozi zgodovino zelo cenjeno tudi v severneje ležečih naseljih in pokrajinah, zato ne čudi dejstvo, da so bili redni kupci te vinogradniške posesti in vina tamkajšnja gospostva, samostani, župnije, gostilničarji in drugi posamezniki. Med njimi tudi graški meščan in lastnik gostilne Pri zlatem zajcu (Bey dem gulden Haßen) Hanns Fritz, ki je februarja 1665 od Katarine baronice Racknitz kupil vinograd na vinski gorici Stražnik pri Ljutomeru.
I – 10
Ščitno pismo za vinograd na vinski gorici Goričak v kajkavskem jeziku, 1781
SI_ZAP/0051 Zbirka listin, a. š. 183, 1781 IV 2
Vdova Katarina grofica Patačić, rojena grofica Keglević, kot skrbnica mladoletnih otrok in upraviteljica hrvaškega imenja Vidovec, je izstavila Mariji Ceciliji Rebeki pl. Lendenfeld, rojeni pl. Pichl, ščitno pismo (oz. potrdilo o lastništvu) za gorskopravni vinograd na haloški vinski gorici Goričak. Ščitno pismo je sicer bilo pravni dokument, s katerim je zemljiški gospod svojemu podložniku ali sogorniku pisno potrdil lastništvo nad določeno rustikalno ali gorskopravno posestjo, torej nad kmetijo, njivo, travnikom, gozdom, vinogradom ipd. Novi lastnik je zanj zaprosil ob priliki nakupa, zamenjave, dedovanja, vnovične potrditve ali kakšnega drugega načina pridobitve posesti. Za njegovo izstavitev je bilo treba plačati določeno pristojbino.
I – 11
Kapela sv. Jurija in načrt razširitve mestnega pokopališča sv. Jurija na sosedne vinograde, Zagreb, 1824
HR-DAZG-1. Poglavarstvo slobodnog kraljevskog grada Zagreba, 2.1. Upravni spisi Poglavarstva, sig. 1300
Na zemljevidu so prikazani staro gornjegrajsko pokopališče okoli kapele sv. Jurija in tri parcele pod vinogradi v lasti družin Karnić, Šnelec in Krušec. Na začetku 19. stoletja je bilo pokopališče že pretesno, zato so oblasti načrtovale, da njegovo površino povečajo z odkupom okoliških vinogradov. Ko so pozneje odprli pokopališče na Mirogoju, so bili grobovi starega jurjevskega pokopališča ekshumirani, ostanki pokojnikov pa prestavljeni na novo pokopališče. Danes tam še vedno stoji kapelica, posvečena sv. Juriju, ob sprehodu navzdol proti Tkalčićevi ulici pa so še vidni ostanki nekdanjih vinogradov.
I – 12
Zemljiška knjiga minoritov, 1778–1814
SI_PAM/1802 Zbirka zemljiških knjig gospoščin ter magistratov mest in trgov, a. š. 479
Struktura zemljiške knjige je bila natančno predpisana, vendar je bila ureditev stvar iznajdljivosti posameznikov, ki so knjige vodili. Za gorskopravne posesti – torej vinograde, ki so jih zemljiški gospodje oddajali –, so bile nastavljene posebne zemljiške knjige, v tej minoritski zemljiški knjigi pa najdemo poleg običajnih vpisov tudi lepe barvne ilustracije posameznih zemljišč.
04 – IZ ZEMLJE GRE V TRTO
I – 13
Katastrski načrt IV. gorskega okraja, 1858
HR-DAM-19. Ured za katastar, Brežni kotar IV. Bergdistrikt, br. 12.
Prva katastrska izmera zemljišč v Medžimurju je potekala med letoma 1850 in 1860. Opravljalo jo je devet komisij. To je omogočilo tedanjim sodiščem v Čakovcu, Štrigovi in Prelogu, da so njihovi zemljiškoknjižni oddelki začeli delovati že leta 1857. Prikazani katastrski načrt postavlja v središče IV. gorski okraj, ki je obsegal naselja Dragoslavec, Hernjakovčina, Lohovčak, Prekopa, Ternovčak, Vugrišinec, Vukanovec in Železna Gora. Na načrtu je prikazan le del okraja z izrisanimi parcelami, stanovanjskimi objekti, vrstami kmetijskih kultur, prometnicami ipd. Videti je, da je bil okraj gosto prepreden z vinogradi.
I – 14
Izkaz vseh uporabnih zemljiških površin v Občini Štrigova, 20. marca 1859
HR-DAM-19. Ured za katastar, K.o. Štrigova opis međa 1857. – 1913.
V izkazu je podan zbirni pregled vrst in količin uporabnih zemljiških površin znotraj Občine Štrigova, in sicer v starih merskih enotah – oralih in sežnjih. Na območju občine so poleg njiv, travnikov, vrtov, sadovnjakov, pašnikov, gozdov in neproduktivnega zemljišča obstajali tudi vinogradi. Štrigova leži namreč med vinorodnimi griči, ki so znani po pridelavi žlahtnih vinskih sort. Po nekaterih mnenjih so vinsko trto na tem območju vzgajali že v času Rimljanov.
I – 15
Načrt obnove vinograda Antona Vrstovška v Pišecah na Bizeljskem, 1892
SI_ZAC/0011 Okrajno glavarstvo in sresko načelstvo Brežice, sig. J-35
Kot prilogo za pridobitev posojila za obnovo vinogradov, ki so utrpeli škodo zaradi trtne uši, so posestniki na upravne organe predložili na obrazcu izpolnjen načrt dela in stroškov.
I – 16
Bregovita ulica (danes Tomićeva ulica) v Zagrebu pred izgradnjo vzpenjače, 19. stoletje
HR-DAZG-857. Zbirka Ulčnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 128
Nekoč davno pred postavitvijo vzpenjače je bila pod stolpom Lotrščak speljana poljska steza, ki so jo v 18. stoletju spremenili v vijugasto pot skozi vinograde. Do izgradnje vzpenjače so do približno tri četrtine pobočja hriba vodile lesene stopnice na železnem ogrodju, ki jih je projektiral znani urbanist Milan Lenuzzi.
I – 17
Bregovita ulica (danes Tomićeva ulica) v Zagrebu po izgradnji vzpenjače, 20. stoletje
HR-DAZG-857. Zbirka Ulčnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 1532
Zagrebška vzpenjača je ena izmed najkrajših žičnih železnic na svetu, ki so namenjene javnemu prometu. Dolžina proge znaša samo 66 metrov, vzpenjača pa pot prevozi v 64 sekundah. Danes obratuje vsakih deset minut. Je najstarejše prometno sredstvo v Zagrebu. Zagrebška “stara dama”, kot jo pogosto ljubkovalno imenujejo, je simbol Zagreba. Sodi med deset turističnih znamenitosti, ki jih je vredno obiskati v mestu.
05 – IZ ZEMLJE GRE V TRTO
I – 18
Vinogradniška posest družine Kasimir v Vareji v Halozah, konec 19. stoletja
SI_ZAP/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, negativ na steklu, št. 46
Gosposka hiša, obdana z vinogradi, v ospredju pa fotografovi hčerki Elsa in Silvija Kasimir.
I – 19
Nabava cepljenk, 21. decembra 1957
HR-DAM-186. Poljoprivredna zadruga Štrigova, VVPS Štrigova, Zapisnik i poslovni izvještaj, 879/1957.
Zadružna sadjarsko-vinogradniška poslovna zveza Štrigova, s skrajšanim imenom “Vino-jabolko”, je 6. maja 1956 ustanovila devet kmetijskih zadrug – Štrigova, Preseka, Železna Gora, Gornji Mihaljevec, Lopatina, Prekopa, Martin na Muri, Selnica in Macinec – ter eno kmetijsko gospodarstvo na gričevnatem območju okrožja Čakovec, tj. Sadno drevesnico in trsnico Vukanovec. Iz ohranjenih statističnih podatkov je razvidno, da je bilo leta 1954 na območju okraja Čakovec 834 ha zemljišč pod vinogradi, od tega jih je bilo 72 % v Občini Štrigova.
V dopisu pošilja Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem zadružni zvezi Štrigova ponudbo za nabavo še dostopnih cepljenk muškatnega silvanca, žlahtnine in ranine. Ta dopis bi lahko bil povezan z namenom poslovne zveze, da postavi nove nasade ali obnovi stare vinograde. Iz poročila upravnega odbora o delu poslovne zveze Štrigova iz leta 1958 namreč sledi, da je bila večina dotedanjih nasadov s sadnimi drevesi in trto že starih. Del le-teh je bil v popolnem propadanju, del pa je pravkar rodil, vendar doseženi pridelek ni zadovoljil ne s količino ne s kakovostjo. Zato se je poslovna zveza odločila, da postavi nove nasade. Od načrtovanih 30 ha nasadov je bilo leta 1958 realiziranih le 17,8 ha. Zgradili so novo vinsko klet in hkrati obnovili stare. V letu 1961 so začeli z uresničevanjem dvoletnega programa zasaditve 40 ha vinogradov na družbenem zemljišču. Do leta 1980 so nadaljevali z zasaditvijo10 ha vinogradov na leto.
I – 20
Plantažni vinogradi “Klinec”, Vinica, 1962
HR-DAVŽ-974. Zbirka fotografija, 1.10. Općina Vinica početkom šezdesetih godina, sig. 19
Gričevnata pokrajina in zmerno celinsko podnebje v občini Vinica sta že od nekdaj omogočala gojitev kvalitetne vinske trte. Naravne danosti je v 19. stoletju izkoristila družina Bombelles, ki je buteljke z vinom belega pinota razpošiljala v Budimpešto, na Dunaj in v druga evropska mesta. Po drugi svetovni vojni je k razvoju viniškega vinogradništva močno prispevalo Kmetijsko gospodarstvo “Ivančica”, ki se je leta 1964 pridružilo Zadružnemu kmetijsko-živilskemu kombinatu Varaždin. Leta 1954 so prenovili vinsko klet in na 14 oralih zemljišč posadili vinsko trto, iz katere so pridelali 200 hektolitrov kvalitetnega mošta. V naslednjih letih je Kmetijsko gospodarstvo “Ivančica” posodobilo postopek proizvodnje in zasadilo plantažne vinograde s trto, iz katere so pridelali po vsej nekdanji Jugoslaviji zelo znan viniški rizling.
Tudi danes je Vinica znana po številnih vinogradih, v katerih pridelujejo različne vrste vin – večinoma rizling, sauvignon, rumeni muškat, beli pinot, traminec in v manjši meri zeleni silvanec. Kako priljubljeno je vinogradništvo na tem območju, priča tudi Združenje vinogradnikov Vinea Vinica, ustanovljeno leta 1999, ki vsako leto organizira vinsko razstavo, na kateri se s svojimi izdelki predstavijo vinogradniki iz Medžimurske, Varaždinske in Krapinsko-Zagorske županije ter iz obmejnega območja sosedne Slovenije.
I – 21
Stari grad Celje z zasajenimi vinogradi na pobočju, ki je danes popolnoma poraslo z drevjem, okoli 1912
SI_ZAC/1274/001/013/00008_00003 Zbirka razglednic in dopisnic
Razglednica, odposlana leta 1912, prikazuje zanimivo situacijo, ki dokazuje, da je bil celjski Stari grad nekoč obdan z vinogradi z vseh strani, ne le na še danes vinogradniško aktivni južni strani.
I – 22
Obnova vinograda nasada Osnovne šole Bizeljsko, 1994
SI_ZAC/0531 Fototeka glasila Naš glas Krško, sig. 12/367
Danes neobičajen pojav, ko bi osnovna šola imela v lasti vinograd in skozi učne procese tudi aktivno seznanjala šolarje z vinogradniškimi deli, izkazuje vpetost obmejnega območja Bizeljskega v kulturo gojenja vinske trte. Vsaj od leta 1959 je v okviru šole delovala tudi šolska zadruga. Šolarji so se spoznavali z delom v vinogradu od obdelovanja in rezanja do trgatve, pomagali so pri stiskanju grozdja, opozorjeni so bili na nevarnost zastrupitve ob vretju mošta, učili so se o prehranski in tržni vrednosti grozdja.
06 – IZ TRTE GRE V GROZDJE
II – 1
Strah pred trtno ušjo na Bizeljskem, 1890
SI_ZAC/0011 Okrajno glavarstvo in sresko načelstvo Brežice, sig. J-34
Obnova vinogradov, obolelih za zelo invazivno trtno ušjo, se je izvajala s cepljenjem trt iz državne trsnice na Bizeljskem. Franc Gregorevčič je po cepljenju v lastnem vinogradu zaznal nekaj oslabelih trt. Po pregledu izvedenca je bilo ugotovljeno, da ne gre za napad trtne uši. To je gospodarja iz Malega Vrha pri Globokem zagotovo pomirilo.
II – 2
Vprašalnik o površinah vinogradov na območju davčne občine Varaždin Breg, okuženih s trsno ušjo, 1890
HR-DAVŽ-16. Gradsko poglavarstvo Varaždin, Redovni spis 1094/1890.
Prvi pojav trsne uši (filoksere) je bil zabeležen leta 1880 v Zagrebški županiji. Okužba se je nato hitro razširila tudi v Varaždinsko županijo in tu do leta 1895 uničila že 90 % vinogradov. Varaždinska županija je decembra 1887 izdala odlok, naj v vseh okrajih oblikujejo “fundacije za boj proti trsni uši”. Kot prva županija na Hrvaškem je ustanovila posebno “poverjeništvo za obrambo proti filokseri”, njegova ustanovna seja je bila 16. novembra 1888. Poverjeništvo je spodbujalo in izvajalo cepljenje trte na ameriški podlagi, organiziralo predavanja in tečaje cepljenja, ustanavljalo trsnice ameriške trte in te trse delilo ljudstvu za nadaljnjo pridelavo. K poverjeništvu so se priključevali in ga finančno podpirali vsi okraji Varaždinske županije. Mestna občina Varaždin je sklep o pridružitvi k poverjeništvu sprejela 8. februarja 1889 in ob tem prispevala 200 forintov. Najbolj kakovostne vinograde je mestna občina imela na območju Varaždin Brega (pisano tudi Varaždinbreg). Iz vprašalnika, poslanega kraljevskemu statističnemu uradu, izvemo, da so trtno uš na Varaždin Bregu prvič opazili leta 1887 in da je bilo do konca septembra 1890 od skupaj 350 oralov tamkajšnjih vinogradov uničenih že 169 oralov.
II – 3
Ponudba gornjeptujskemu veleposestvu za nakup drevesnih in trtnih sadik, konec 19. stoletja
SI_ZAP/0009/001 Herbersteinov arhiv – Gospostvo Gornji Ptuj, a. š. 459, ov. 1164
V zadnji četrtini 19. stoletja je na Štajerskem delovalo že precej ponudnikov drevesnih in trtnih sadik. Med njimi je bila tudi veleposest grofa Bardeaua, s sedežem na gradu Kornberg, ki je, kar se trsov tiče, prodajala sadike grozdja za vino (Kelter-Trauben) in sadike namiznega grozdja (Tafeltrauben).
II – 4
Vestnik Poverjeništva za obrambo proti filokseri Varaždinske županije, 1891
Jurinac, Adolf, ur. Viesnik Filoksernog povjerenstva Županije Varaždinske 2, br. 1, Varaždin, 1891.
DAVŽ. Knjižnica
Protifilokserno poverjeništvo Varaždinske županije je bilo ustanovljeno na pobudo velikega župana Radoslava pl. Rubida. V letih 1890 in 1891 je izdajalo strokovno publikacijo o filokseri, katerega urednik je bil predsednik poverjeništva, biolog Adolf Jurinac. Na naslovni strani vestnika je pod osnovnimi podatki o publikaciji risba t. i. Alliesovih klešč, ki so jih uporabljali pri cepljenju trte. S klešči so razprli zamašek iz plute na dve polovici in v sredino vstavili oplemeniten cepič. Po nekaj mesecih so zaraščeni cepič vzeli iz plute in ga pustili na zraku, da je olesenel.
II – 5
Reklamni letak kotlarja Gustava Petroczyja, konec 19. stoletja
HR-DAVŽ-574. Spisi raznih ustanova za razdoblje do 1945. godine
Trtna peronospora se je začela širiti po Varaždinski županiji v osemdesetih letih 19. stoletja. Doktor znanosti Adolf Jurinac je v svoji publikaciji “Nješto o trsnoj i korunoj peronospori” zapisal: “Peronospora je trsu bolj škodljiva kot trsna uš … S trsno ušjo okužen trs lahko živi še nekaj let, … medtem ko lahko peronospora uniči vinograd že v nekaj tednih.” Za zaščito pred peronosporo so priporočali škropljenje vinogradov s pripravki iz modre galice ali gašenega apna. Velika potreba po škropljenju vinogradov je šla na roko kotlarskim obrtnikom, ki so povečali proizvodnjo škropilnic in jih sčasoma tudi izpopolnili. Eden izmed varaždinskih kotlarjev z velikim prispevkom k razvoju škropilnic je bil tudi Gustav Petrocsy. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je vodil kotlarsko obrt v Ozki ulici v Varaždinu.
II – 6
Klopotec v vinogradu družine Kasimir, 1897
SI_ZAP/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, negativ na steklu, št. 102
Kasimirjeva fotografija njegovih treh otrok (Luigija, Silvije in Else) ter njihove prijateljice na klopotcu v družinskem vinogradu pred bližajočo se trgatvijo.
II – 7
Ogled kvalitete grozdja v haloškem vinogradu, konec 19. stoletja
SI_ZAP/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, negativ na steklu, št. 88
07 – IZ TRTE GRE V GROZDJE
II – 8
Nakup ameriške trte, Zagreb, 1900
HR-DAZG-4. Gradsko poglavarstvo Zagreb, 13. Pomoćni uredi, sig. 45468
Ameriško trto so prinesli v Zagreb leta 1896. Zainteresirani vinogradnik je moral trse naročiti. Omejitve pri številu naročenih trsov ni bilo, a so naročilo zapisali v register, da so se izognili morebitnim nevšečnostim pri prevzemu blaga. Vinogradniki so se zavezali, da bodo trse posadili v svojem vinogradu.
II – 9
Zlata častna diploma Vjekoslavu Leitnerju za vinogradniške naprave, 1900
HR-DAVŽ-1112. Obitelj Leitner-Puszt
Na pobudo velikega župana Radoslava pl. Rubida je bila med 29. septembrom in 2. oktobrom 1900 v Varaždinu na ogled razstava grozdja in sadja, ki so jo organizirali v počastitev zmage nad filoksero. Številne čestitke so bile namenjene prav velikemu županu, saj je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno županijsko”poverjeništvo za obrambo pred filoksero”. Poverjeništvu je uspelo ponovno oživiti uničeno vinogradništvo. Razstavo si je ogledalo približno 15.000 obiskovalcev. Veliko zanimanje so vzbudile grozdne sorte portugalka, plemenka, “svjetiljka”, “bela kozina”, muškat, “kamenac”, mirkovača, slankamenka, beli imperial, ranina, kavčina, črna volovina,debela črnina, zlasti pa krapinska kraljevina.
Vjekoslav pl. Leitner, veletrgovec z železnino, je razstavil stroj za obdelovanje vinograda in v skupini vinogradniških naprav osvojil zlato diplomo. Ukvarjal se je tudi z zaščito vinske trte pred boleznimi, z Dunaja je nabavljal in prodajal kakovostne, lahke in praktične Allweilerjeve škropilnice za škropljenje zoper peronosporo, oskrboval je vinogradnike z modro galico in amonijem ter jim svetoval glede zatiranja peronospore.
II – 10
Grafični prikaz vzgoje trte, okoli 1900
SI_PAM/1700 Varia, a. š. 39, ovoj 40
Lističi z ilustracijami različnih načinov obrezovanja in vezanja trte so pridani brošuri “Ringen und Erfolge des Landwirtes, namentlich des Weinbauers”, katere besedilo je napisal potujoči učitelj Ivan Bele (1867–1924), ponemčeno Johann Belle, izdala pa jo je leta 1900 mariborska založba Wilhelm Blanke.
II – 11
Ornigova vinogradniška posest in gosposka hiša na haloški vinski gorici Gorca, nedatirano
SI_ZAP/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, a. š. 7, ov. 64, št. 4
II – 12
Okopavanje vinograda, Šmarje pri Jelšah, 30. leta 20. stoletja
SI_ZAC/1278 Fototeka Ciglenečki Šmarje pri Jelšah
II – 13
Trgatev, Seketin, prva polovica 20. stoletja
HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.8.7. Album br. 23: Seketin
V majhnem kraju Seketin, približno deset kilometrov južno od Varaždina, stoji na enem izmed gričev Varaždin Brega dvorec iz 17. stoletja, pod njim, na pobočju hriba, pa vinograd. Posestvo je skozi stoletja večkrat zamenjalo lastnike, med njimi sta bili tudi družini Drašković in Patačić. Leta 1920 ga je odkupil sodarski obrtnik Rudolf Puttar, ki ga je kot poročno darilo namenil svoji soprogi Antoniji.
Fotografijo so posneli med trgatvijo. Na njej so težaki z lesenimi brentami, njihovi otroci in v ozadju lastniki vinograda. Iz dnevnika opravil je razvidno, da je vinogradniška dela na posestvu Seketin dnevno opravljalo tudi do dvajset težakov.
II – 14
Trgatev v Šmarju pri Jelšah, 30. leta 20. stoletja
SI_ZAC/1278 Fototeka Ciglenečki Šmarje pri Jelšah
08 – IZ TRTE GRE V GROZDJE
II – 15
Trgatev v Čentibi v Prekmurju, 1931
SI_PAM/1799 Zbirka gradiva mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora, a. š. 1
Na fotografiji iz leta 1931 so trgači, ki so bili na trgatvi nekje v Čentibi oz. Čentibskih goricah. V ospredju so bosonogi otroci, ki v rokah držijo glavo grozdja, moški in ženske v ozadju pa držijo kozarec mošta. Nekateri odrasli imajo v rokah stekleni lij.
II – 16
Fotografija in zapis v šolski kroniki – učenci so se učili obrezovati vinske trse, 1934
SI_PAM/0770 Osnovna šola Franca Lešnika Vuka Slivnica pri Mariboru, a. š. 10
Že od druge polovice 19. stoletja naprej je veljal predpis, da mora vsaka šola voditi šolsko kroniko. Vanje je nekdo od učiteljev vpisoval podatke o ustanovitvi šole, delu in razvoju šole ter o okoliščinah, ki so pouk pospeševale oz. ovirale. V 20. stoletju so se zapisom pridružile še fotografije, zalepljene v kroniko.
II – 17
Težaki trgajo grozdje, Seketin, 1941
HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.4. Ekonomija gospodarstva Seketin
Na dozorevanje grozdja vplivajo številni dejavniki, kot so lega vinograda in vrsta tal, temperatura ozračja, vinska sorta … Če v poletnih mesecih prevladuje sončno vreme, grozdje prej dozori. Na trgatev je pripravljeno, ko jagode vsebujejo zadostno količino sladkorja in malo kisline. Trgatev grozdja je najbolje opraviti v suhem in toplem vremenu, po navadi zjutraj ali v popoldanskem času.
Na fotografiji so prikazani štirje težaki z oprtanimi lesenimi brentami, v katerih nesejo grozdje v klet na nadaljnjo predelavo.
II – 18
Ročno cepljenje trsov z nožem, sredina 20. stoletja
SI_ZAP/0289 Jože Vrabl, 1924–1981
Trsje se goji s t. i. grobanjem in metodo gnojenke (“Kotteln”). Novo zasajanje vinograda pa se lahko opravi tudi s trtnimi ključi ali cepiči. Divjake oz. ameriške podlage so pridelovali v novoustanovljenih državnih in deželnih matičnjakih, korenjake in cepljenke pa v trsnicah. V okolici Ptuja so bile trsnice oz. poskusni nasadi in matičnjaki v Krčevini pri Ptuju, na Vičavi (1899) in Sv. Urbanu pri Ptuju, tj. Destrniku (1902). Na Bregu pri Ptuju in na Vičavi je bila leta 1898 ustanovljena največja deželna trsnica z 12 ha površin, na njih je bilo zasajenih 6,5 ha matičnjakov z ameriškimi podlagami. Cepiče za razmnoževanje so dobivali iz vzorčnih vinogradov.
II – 20
Velimir Puttar sadi vinsko trto, Seketin, 1973
HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.8.8. Album br. 24: Seketin
Posestvo Seketin so po smrti matere Antonije podedovali trije otroci, med njimi Velimir Puttar, agronomski tehnik, ki je vinograd vzdrževal z veliko predanostjo. Na fotografiji je prikazan, kako v ročno izkopano luknjo sadi vinski trs. Od vinskih sort je Velimir Puttar večinoma gojil burgundec, portugalko in renski rizling.
II – 21
Jemanje vzorcev iz vinogradov kooperantov krške kleti (Zdravko Mastnak in Pirc), september 1987
SI_ZAC/0531 Fototeka glasila Naš glas Krško, sig. 1/034
09 – IZ GROZDJA GRE V SODE
III – 1
Dogovor med ptujskim dominikanskim samostanom in predstavniki podložnikov ter sogornikov glede vinskih in žitnih mer, 1574
SI_ZAP/0051 Zbirka listin, a. š. 37, 1574 XI 7
Zemljiški gospodje so prihodke pogostokrat povečevali tudi z večanjem mer za oddajo žita in vina. Podložniki in sogorniki ptujskega dominikanskega samostana so tovrstnemu povečanju mer za oddajo gornine in vinske desetine leta 1574 nasprotovali. Malce pred martinovim omenjenega leta je bil vendarle sklenjen dogovor med samostanom in trinajstimi izbranimi zastopniki podložnikov in sogornikov gospostev ter imenj iz okolice Ptuja. Po dogovoru sta se obe dajatvi oddajali v vedru, ki drži 16 bokalov in en maseljc stare graške mere.
III – 2
Situacijski in gradbeni načrt gradnje viničarije z vinsko prešo na posesti Franca Rumpfa v Bresternici, 1858
SI_PAM/0057 Okrajni urad Maribor, a. š. 111, ovoj 16, fol. 848–851
III – 3
Mestna klet, Zagreb, 19. stoletje
HR-DAZG-857. Zbirka Ulčnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 297a
Martinovo praznujemo 11. novembra, ko slovesno blagoslovimo mošt, da se spremeni v vino. Blagoslov mošta spremljajo šaljivi obredi, ki se razlikujejo od kraja do kraja.
“Moštek! Blagoslovim te v vino, v imenu Bakha, očeta vina, njegovega sina Martina in duha, iz katerega mošt kuha. Tu imaš, moštek, malo soli (doda malo soli), da nikogar nikdar zaradi tebe glava ne zaboli. Mir bodi za vedno s tabo, da boš vedno poln žlahtnega vonja in okusa!”
III – 4
Gradbeni načrt gradnje viničarije na posesti Marije Haller v Selnici ob Muri, 1858–1859
SI_PAM/0057 Okrajni urad Maribor, a. š. 111, ovoj, 35, fol. 950–954
III – 5
Sodar pri pregledu in popravilu sodov pred trgatvijo v Halozah, okoli 1890
SI_ZAP/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, a. š. 7, ov. 38, št. 1
III – 6
Opravljanje mojstrskega izpita, 1863
HR-DAM-260. Veliki ceh Štrigove, Popiszek onih koji vu plemeniti Veliki czeh strigovecski prichemsi od leta 1840. sztupili, jer nuter prijeti jeszu.
Po uspešno opravljenem praktičnem in teoretskem delu mojstrskega izpita za lesnega strugarja (tesarja), za katerega je izdelal pipo za leseni sod in pipo za kajenje, je bil Joseph Golenko sprejet v plemeniti veliki ceh Štrigove.
III – 7
Dostava sodov z živinsko vprego na vinogradniško posest družine Kasimir v Vareji v Halozah, oktober 1894
SI_ZAP/0559, Rodbini Kasimir in Oeltjen, negativ na steklu, št. 74
10 – IZ GROZDJA GRE V SODE
III – 8
Sprememba pravice vinogradnikov do oprostitve plačila vinskega davka, Zagreb, 1906
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1. Komunalni i građevni propisi, sig. 10
Vinogradniki so lahko uveljavljali pravico do oprostitve plačila davka za vino, ki so ga uporabljali za osebne namene, a so bili dolžni oblastem prijaviti vso količino vina, ki so ga pridelali po trgatvi. Za oprostitev plačila davka so vinogradniki predložili pisno vlogo, če pa tega niso storili, so vinski davek morali plačati.
III – 9
Drozganje in razpecljevanje grozdja, Seketin, prva polovica 20. stoletja
HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.8.6. Album br. 22: Seketin
Začetna faza pri predelavi grozdja je drozganje. V preteklosti so ga opravili tako, da so grozdje mečkali z nogami, danes pa to delajo naprave na električni ali ročni pogon. Na fotografiji so prikazani štirje delavci, ki gnetejo in meljejo grozdje v posebni napravi, drozgalniku. Ta ima štiristranski koš, ki je zgoraj širši, spodaj pa ožji. Na dnu koša je zobati valj, ki zagrabi grozdje in loči jagode od peclja. Odtrgani peclji se nato skozi vratca na dnu lijaka izločijo v posebno posodo. Na koncu postopka dva lesena valja zgneteta grozdne jagode in iz njih iztisneta sok – mošt.
III – 10
Izdelovalec sodov Miroslav Vezjak, sodar iz Ormoža, okoli 1927
SI_ZAP/0219 Zbirka razglednic, št. 829_1, razglednica odposlana 3. 11. 1927
III – 11
Situacijski načrt vinske kleti Mirka in Magdalene Kušlin na Jelenovcu, Zagreb, 1932
HR-DAZG-1122. Zbirka građevne dokumentacije, 1. Grad Zagreb, sig. 1717.6
III – 12
Prijava slajenja mošta veletrgovine z vinom Pugel & Rossmann v Mariboru, 15. december 1933 SI_PAM/1702 Zbirka varia, a. š. 22/2
Tvrdka je bila vpisana v sodni register leta 1879 in je delovala vse do leta 1945, ko je prešla v državno last. Prijava slajenja mošta vsebuje še prilogo k točki 7 s seznamom pridelovalcev mošta iz okolice Maribora in iz Slovenskih goric.
III – 12
Sodarji na območju okraja Čakovec, 31. marca 1951
HR-DAM-15. Narodni odbor općine Čakovec, Registar obrtnika 1945. – 1952.
V Registru obrtnikov je bilo na dan 31. marca 1951 evidentiranih skupaj 198 obrtnikov na območju okraja Čakovec. Ob ključavničarjih, kovačih, zidarjih, tesarjih, mizarjih, krojačih in drugih so bili tu navedeni tudi sodarji, in sicer jih je bilo dvanajst, kar je pomenilo 6 % skupne obrtne dejavnosti. Danes v Medžimurju deluje samo še nekaj sodarskih delavnic. Sodarstvo je sicer ena izmed najstarejših obrti na Hrvaškem. Sodarji izdelujejo lesene sode in podobno leseno posodo. Danes sode pretežno izdelujejo strojno in industrijsko, vse bolj poredko ročno.
III – 14
Načrt gospodarskega poslopja, 17. maja 1951
HR-DAM-91. Mjesni narodni odbor Železna Gora, Građevinska dozvola 223/1951.
Načrt prikazuje gospodarsko poslopje Alojza Mužinića iz Trnovčaka, ki ga sestavljata klet in stiskalnica. Prikazana stiskalnica je starinski tip lesene stiskalnice, s katero so nekdaj stiskali grozdje.
11 – IZ GROZDJA GRE V SODE
III – 15
Projekt neuresničene gradnje vinske kleti Virštanj, 1957
SI_ZAC/0994 Vinska klet Virštanj, sig. 1/1
Poslovna zveza v Šmarju si je kot zveza zadrug prizadevala za dvig zaostalega in obrobnega območja obmejnega Kozjanskega s projektom nove vinske kleti. Nova organizacija proizvodnega dviga vinske kakovosti bi prispevala tako k ekonomskemu razvoju kot tudi k socialni varnosti območja. Načrtovana vinska klet bi bila postavljena v neposredno bližino železniške postaje Imeno. Pripravljeni projekti so bili utemeljeni tudi s tem, da bi klet prevzemala presežke vinogradov z druge strani Sotle. Toda pri celjskem okraju, ki je v tem obdobju izrazito dajal prednost industriji, projekta v zadnjem trenutku niso odobrili. Kljub temu je bil kasneje dobra osnova za izgradnjo kleti na Kapeli, zelo podobne kleti pa so zrasle tudi v več drugih vinorodnih koncih Slovenije.
III – 16
Izgradnja vinske kleti v Štrigovi, 1959–1960
Vlasništvo: Podrum Štrigova d.o.o.
Na fotografiji je prikazana izgradnja starega dela kleti v Štrigovi z zmogljivostjo 100 vagonov vina. Investitorica izgradnje je bila Zadružna sadjarsko-vinogradniška poslovna zveza Štrigova, po njeni likvidaciji pa Sadna drevesnica in trsnica Vukanovec. Gradbeno dovoljenje je 14. novembra 1959 izdal Občinski ljudski odbor Štrigova. Izvajalec gradbenih del je bilo Gradbeno podjetje “Medjimurje” Čakovec, proizvajalec sodov pa podjetje “Sodarstvo Maribor”. Z gradbenimi deli so začeli 25. februarja 1959, končali pa so jih 6. novembra 1960.
III – 17
Predelava grozdja, konec 60. in začetek 70. let 20. stoletja
Vlasništvo: Podrum Štrigova d.o.o.
Na dan trgatve so delavci kombinata z lastnimi vozili (po navadi z vozovi) pripeljali grozdje v klet. Za transport iz bolj oddaljenih vinogradov so najeli prevozna sredstva poslovne zveze. Pripeljano grozdje so, kot je prikazano na fotografiji, iz sodov stresli v bazene oziroma silose za prevzem grozdja. Na dvorišču kombinata sta obstajala dva bazena za prevzem in obdelavo grozdja po sortah. Zmogljivost bazena je znašala en vagon. Po poševnih stranicah bazena je grozdje drselo proti ožjemu delu in odprtini, s pomočjo katere so regulirali potrebno količino grozdja za drozgalnik. V drozgalniku so grozdje zmečkali, ga pred tem razpecljali in pecljevino potisnili na stran, drozgo (sok, jagode in pečke) pa s pomočjo električne črpalke potisnili v bazen za odcejanje. Odcejeno maso so nato spravili v prešo.
III – 18
Štefica Puttar pomiva vinske sode, Seketin, 1973
HR-DAVZ-22. Obitelj Puttar, 6.8.7. Album br. 23: Seketin
Pri pridelavi kakovostnega vina je pomemben dejavnik tudi skrb za čistočo in stanje vinskega soda. Izpraznjen sod so najprej izplaknili z mrzlo vodo, nato z mešanico vrele vode in kuhinjske sode in še enkrat z mrzlo vodo, ki so ji dodali vinsko kislino. Nekdaj so sode po pranju z mrzlo vodo poparili z vrelim vinom, da so obdržali vonj po vinu, ali pa z zvarkom iz breskovih listov, da so dobili prijeten vonj. Ocejen in posušen sod so še žveplali in s tem uničili vse mikroorganizme. Takšen sod je bil pripravljen za novo trgatev.
III – 19
Obrat za proizvodnjo vina, Vinarstvo Zadružnega kmetijsko-živilskega kombinata Varaždin, 1978
HR-DAVŽ-974. Zbirka fotografija, 1.23. Svečano otvorenje Vinarije ZPPK Varaždin, sig. 44
Zadružni kmetijsko-živilski kombinat Varaždin je bil ustanovljen leta 1964 z namenom, da bi združil male zadruge Varaždina in okolice. Kombinat se je usmeril v kmetijsko, živinsko in živilsko pridelavo, pomemben del kmetijskega sektorja pa sta bila odkup in prodaja vina. Prvega avgusta 1978 je kombinat odprl vinarski obrat z zmogljivostjo 100 vagonov vina letno. Zadružni kmetijsko-živilski kombinat Varaždin je proizvajal belo namizno vino “Varaždinec” z zaščiteno geografsko označbo in namizno vino “Peharček” iz grozdja varaždinskega okoliša, ki ni izpolnjevalo določb pravilnika o označevanju porekla.
III – 20
Vstop v gospodarski del krške vinske kleti, 1987
SI_ZAC/0531 Fototeka glasila Naš glas Krško, sig. 1/034
III – 21
Nadzidani del kleti v Štrigovi, 80. leta 20. stoletja
Vlasništvo: Podrum Štrigova d.o.o.
Na fotografiji delavec nekdanjega Kmetijsko-zadružnega kombinata Čakovec stoji v kleti, ki so jo nadzidali leta 1972. V kleti je bilo postavljenih skupaj 14 nerjavečih cistern, od tega jih je bilo osem s prostornino 50.000 litrov, štiri s prostornino 100.000 litrov in dve s prostornino 250.000 litrov. Cisterne imajo zgoraj in spodaj odprtino. Zgoraj je možno dostopati do odprtine po stopnicah in podestu, ki je pritrjen na cisterno.
12 – IZ SODOV GRE V FLAŠE
IV – 1
Oporoka Ivana Paradisa, 1. julija 1728
HR-HDA-645. Pavlinski samostan Čakovec, 15. Očitovanja, ugovori i oporuke, sig. 113. (kutija br. 3.)
V oporoki je štrigovski župnik Ivan Paradis leta 1728 kot mašni dar zase in za pokojnega brata Josipa zapustil pavlinskemu samostanu sv. Helene 40 četrtink vina. Četrtinka je stara merska enota in je veljala 10 forintov.
IV – 2
Oglas za licitacijo vin gornjeptujskega in ristovškega veleposestva, 1870
SI_ZAP/0009/001 Herbersteinov arhiv – Gospostvo Gornji Ptuj, a. š. 459, ov. 1164
Gornjeptujsko in ristovško veleposestvo sta kupce za svoja vina iskali na različne načine, tudi z oglaševanjem v različnih časopisih in revijah. Iz zgornjega oglasa, ki je bil objavljen v listu Klagenfurter Zeitung, so potencialni kupci izvedeli, da se bo licitacija 600 veder belega in šestih veder rdečega vina, letnikov 1866, 1867 in 1868, odvila 7. maja 1870 v ptujski grajski kleti.
IV – 3
Povpraševanje graškega vinogradnika Josefa Pocka po določenih letnikih haloškega vina, poslano gornjeptujskemu veleposestvu, 1887
SI_ZAP/0009/001 Herbersteinov arhiv – Gospostvo Gornji Ptuj, a. š. 459, ov. 1164
IV – 4
Vinska karta, 1909
SI_ZAP/0095 Varia, a. š. 8, ov. 98.
IV – 5
Trgovina z vinom na debelo Carlo Ebenspanger, Zagreb, 1910–1916
HR-DAZG-1020. Zbirka memoranduma, sig. 4964
Eno izmed številnih trgovin z vinom v Zagrebu je vodil Carlo Ebenspanger. Nahajala se je na najbolj prometni ulici v mestu, na kateri ni manjkalo pokuševalnic številnih vrst žganja, vino pa so prodajali na debelo.
IV – 6
Mijo Arko, Trgovina z vinom, žganjem in kmetijskimi pridelki na debelo, Zagreb, 1913
HR-DAZG-1020. Zbirka memoranduma, sig. 3234
Tovarno vina in žganja Arko je leta 1867 ustanovil Mijo Arko. Tradicijo je nadaljeval in jo še okrepil njegov sin Vladimir Arko. Leta 1950 so moči združili s Tovarno Marijan Badel in pod tem imenom delujejo še danes, že več kot 150 let.
IV – 7
Franc Kaiser, vinar in žganjar na Ptuju, cenik vin in žganja, nedatirano
SI_ZAP/0095 Varia
IV – 8
Reklamna vizitka vinogradnika, kletarja in trgovca z vinom Carla (Carla) Pessla v Košakih pri Mariboru, začetek 20. stoletja
SI_PAM/1702 Zbirka varia, a. š. 39/30
Tvrdka je bila vpisana v trgovski register Okrožnega sodišča v Mariboru leta 1902 in leta 1917 izbrisana iz registra zaradi prenehanja poslovanja. Na vizitki so naslednji motivi: zgradba na posestvu in okolica posestva, vinska klet, portret Carla Pessla, vlak na železniških tirih, diplome z razstav v letih 1884 in 1898. Litografijo so izdelali v tiskarni Karl Rabič Carl Rabitsch & Comp. v Mariboru.
13 – IZ SODOV GRE V FLAŠE
IV – 9
Vinski arhiv Ptujske kleti – najstarejše slovensko vino Zlata trta, pridelano iz haloškega grozdja, ki ga hranijo v Ptujski kleti, nosi letnico 1917
SI_ZAP/0289 Jože Vrabl, 1924–1981
Vino Zlata trta je v Ptujsko (tedaj Ornigovo) klet leta 1917 shranil ptujski podjetnik, veletrgovec z vinom in župan Josef Ornig (1859–1925). Z arhiviranjem tega vina se je poklonil izjemnemu letniku. Njegov sin Pavel, ki je od očeta prevzel vodenje družinskega podjetja in vinarsko dejavnost, je dal arhivsko klet med drugo svetovno vojno skrivaj zazidati. Tako jo je obvaroval pred vojnimi plenilci.
IV – 10
Zahvala Lovskega kluba Ribnica vinogradništvu Osterberger s Ptuja za buteljčno vino, 20. februarja 1930
SI_ZAP/0006 Zbirka Muzejskega društva
Na Ptuju se je od nekdaj trgovalo z vinom. Med pomembnejšimi družinami, ki so se ukvarjale s pridelavo vina in veletrgovino, specializirano za vina s haloškega območja, je bila tudi družina Osterberger. Z vini so se redno predstavljali na vinskih sejmih in prejemali visoka priznanja.
IV – 11
Oglas za prijavu proizvedene količine vina i rakije, 1949.
HR-DAM-62. Mjesni narodni odbor Lopatinec, Opći spis 705/1949.
Povjereništvo za financije Narodnog odbora kotara Čakovec dostavilo je mjesnim narodnim odborima oglas na osnovu kojeg su svi proizvođači vina i rakije bili dužni prijaviti proizvedenu količinu vina i rakije. Uredbom o porezu na promet proizvoda za nepodnošenje prijave ili iznošenje neistinitih informacija bila je propisana kazna do 50.000 dinara.
IV – 12
Bilten Glavne direkcije za promet z vinom, 1949
HR-DAVŽ-394. Poduzeće za promet vinom, voćem i povrćem “Vinoplod“ Varaždin, sig. 8
Varaždinsko podjetje “Vinoplod” se je med letoma 1951 in 1954 ukvarjalo z odkupom in prodajo vina, žganih pijač, drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter kmetijskih pridelkov. Odkup je potekal preko vinarskih zadrug. Podjetje je velike količine vin nabavljalo iz okoliških krajev, a tudi iz Srbije, Vojvodine, Dalmacije in Istre. V prodajalnah v Varaždinu so prodajali ustekleničeno vino, v skladiščih v Čakovcu, Ludbregu, Ivancu, Krapini in Zlatar Bistrici pa vino v rinfuznem stanju. Poleg namiznih vin so imeli v ponudbi tudi sortna vina, kot so burgundec, traminec, renski rizling in laški rizling.
IV – 13
Vinske etikete za različne polnitve buteljk Laškega rizlinga, Vinag, 1969
SI_PAM/2025 Vinag Maribor
Laški rizling velja za najbolj razširjeno sorto na celotnem obmejnem območju severovzhodne Slovenije.
IV – 14
Polnilnica vina, 1975
Vlasništvo: Podrum Štrigova d.o.o.
Stroj za stekleničenje vina stoji v obratu za stekleničenje v sklopu Kmetijskega zadružnega kombinata Čakovec. Graditi so ga začeli leta 1972 z namenom izboljšati in povečati prodajo vina. Slednje namreč črpajo iz kleti preko pasterizatorja v stroj za polnjenje steklenic. Na polnilnem traku polnijo steklenice različnih velikosti. Polna steklenica nato po tekočem traku potuje do dela, kjer jo zamašijo in nanj nalepijo etiketo, spakirajo v embalažo in naložijo na paleto.
IV – 15
Polnilnica pijač z embalažo, Vinarstvo Zadružnega kmetijsko-živilskega kombinata Varaždin, 1978
HR-DAVŽ-974. Zbirka fotografija, 1.23. Svečano otvorenje Vinarije ZPPK Varaždin, sig. 82
IV – 16
Potrdilo o opravljenem preizkusu znanja, 1979
Vlasništvo: Privatni arhiv obitelji Lebar
Potrdilo vinogradniku Franju Lebarju o opravljenem preizkusu znanja o osnovah vinarstva za stekleničenje vina je leta 1979 izdala Zadružna zveza Slovenije.
14 – IZ SODOV GRE V FLAŠE
IV – 17
Etiketa za vino sauvignon, druga polovica 20. stoletja
Vlasništvo: Privatni arhiv obitelji Lebar
IV – 18
Vinska etiketa Stara trta – žametovka/kavčina, 1986
SI_PAM/2025 Vinag Maribor
Navdahnjeni z zgodbo mariborske Stare trte na Lentu so v Vinagovi mariborski kleti donegovali, polnili in tržili sortno vino žametovka ali kavčina iz ene najstarejših sort štajerskih vinogradov – modre kavčine oziroma žametne črnine. Prva serija namiznega rdečega vina nižjih alkoholnih vrednosti (10,2 %) letnika 1986 je šla v prodajo v seriji 12.000 steklenic.
IV – 19
Vinag in mariborska vinska klet, 1980–1990
SI_PAM/2025 Vinag Maribor
Po drugi svetovni vojni je vinarstvo prešlo iz zasebnih rok v ljudske in tako je nastala Vinarska zadruga, registrirana zadruga z omejenim jamstvom, ki je prevzela kleti nekdanjih trgovcev Pugla & Rossmanna, Pfrimerja, Hausmaningerja in klet nekdanje Kletarske zadruge. Mariborska vinska klet s površino 20.000 m2 in 2,5 km hodnikov pod Trgom svobode spada med največje in najstarejše klasične vinske kleti v Evropi. Med letoma 1847 in 1858 je meljski graščak Alojz pl. Kriehuber na Trgu svobode 3 zgradil stanovanjsko hišo z vinsko kletjo, leta 1878 pa je klet prodal. Henrich Schleicher, gostilničar Josef Rossmann in knjigovodja Josef Pugel so tako ustanovili novo podjetje Kriehuber’sche Kellerei & Co., od leta 1895 pa sta Pugel in Rossmann nadaljevala z vinsko trgovino v podjetju Pugel & Rossmann. Po drugi svetovni vojni je bila Vinska trgovina Karla Pugla nacionalizirana, ustanovljena je bila Vinarska zadruga, ki je nadaljevala z delom predhodnikov. Leta 1953 je bila zadruga likvidirana, ustanovljeno je bilo zadružno vinarsko podjetje z imenom Vinarska zadruga, le-to pa se je leta 1960 pripojilo agenciji za izvoz vina Vinag v Mariboru. Vinag je slovel kot eno najuglednejših vinarskih podjetij v vsej Jugoslaviji, letno je pridelal okoli 16 milijonov litrov vina.
IV – 20
Etiketa laškega rizlinga, 1992
Na začetku 90. let 20. stoletja je družina Cmrečnjak začela izdelovati lastno etiketo za steklenice z vinom. V osrednjem delu etikete sta družinsko ime vinogradnika in motiv starega vinograda, ki ponazarja način gojitve vinske trte na kolu. Gre za laški rizling, predikatno vino pozne trgatve, ki je bilo nagrajeno na vinski razstavi z naslovom “Vina pri Hrvatih”.
Vlasništvo: Privatni arhiv obitelji Cmrečnjak
IV – 21
Vinska etiketa Sivi pinot (rulandec), mariborske kleti Vinag, izbor, 1989
SI_ZAC/1643 Medved Drago, a. š. 12
Na sončno binkoštno nedeljo leta 2004 je v krogu družine steklenico odprl vinski poznavalec Drago Medved. Opisal ga je kot zrelo, skladno, vitalno, ognjevito, polno vino terciarnih arom.
IV – 22
Letak Kluba šipon, 2004
SI_ZAC/1643 Medved Drago, a. š. 12
Šipon je leta 1998 kot ena najbolj razširjenih sort Ljutomersko-ormoških goric združil najboljše pridelovalce v Klub šipon. Letak je iz leta 2004, ko je v pozni jeseni potekal festival šiponov s predhodnim ocenjevanjem vin v degustacijski dvorani kleti Jeruzalem Ormož. To leto je komisija, ki je ocenjevala med 38 vzorci, podelila najvišjo oceno (18,30) za šipon letnika 2002 Bojanu Lubaju iz Kidričevega, sledil je šipon letnika 2003 Ptujske kleti (18,23) in šipon letnika 2000 kleti Jeruzalem Ormož (18,18).
IV – 23
Pranje steklenic v krški vinski kleti, 1993
SI_ZAC/0531 Fototeka glasila Naš glas Krško, sig. 1/035
IV – 24
Steklenica cvička, okoli 1992
SI_ZAC/0531 Fototeka glasila Naš glas Krško, sig. 1/035
Cviček iz sremiško-bizeljskega okoliša je bil nekoč eden največjih adutov krške vinske kleti. Od leta 2001 je cviček kot mešanica rdečih in belih sort grozdja zakonsko zaščiten z oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje). Cviček je suho vino z nizko stopnjo alkohola (8,5–10 %). Pridelujejo ga v vinorodni deželi Posavje, toda samo iz sort v dolenjskem vinorodnem okolišu.
IV – 25
Polnilna linija krške vinske kleti, 1993
SI_ZAC/0531 Fototeka glasila Naš glas Krško, sig. 1/035
15 – IZ FLAŠE GRE V GLAŽKE
V – 1
Potrdilo o (ne)kakovosti hrastovškega vina, 1658
SI_ZAP/0051 Zbirka listin, a. š. 63, 1658 V 4
Lastniki zemljiških gospostev so smeli dati svoje vino v prodajo svojim podložnikom. Marsikdaj je šlo za vino slabe kvalitete. Na takšen način se je nekvalitetnega vina želel rešiti tudi lastnik hrastovškega gospostva leta 1658 – dal ga je lenarškim tržanom, da ga iztočijo in nato plačajo. Ker so slednji dvomili o njegovi kakovosti, so ga dali oceniti komisiji štirih strokovnjakov. Ta je ugotovila, da je vino iz štirih štrtinov (sodov) primerno za točenje po ceni krajcarja in pol, medtem ko preostalih 16 štrtinov vina ni primerno za točenje in pitje, niti če bi se ga točilo zastonj.
V – 2
Johann Georg Landsmann: Abhandlung über das steyrische Tazrecht … Graz: Gebrüder Tanzer, 1807
SI_ZAP/0009/001 Herbersteinov arhiv – Gospostvo Gornji Ptuj, a. š. 240, ov. 936
Landesmannova knjižica o štajerskem davku na pijače podrobno obravnava zgodovino omenjenega davka, ki se je plačeval predvsem od prodanega vina, nekoliko manj pa od piva in žganja.
V – 3
Okrožnica okrožnega urada v Celju, ki mejne okraje na štajersko-ogrski meji obvešča o načinu poslovanja trgovine z vini, 1833
SI_ZAC/0008 Okrožni urad Celje, sig 59/355
V – 4
Knjižica davka na pijače ptujskega gostilničarja Janeza Boninija, 1821
SI_ZAP/0009/001 Herbersteinov arhiv – Gospostvo Gornji Ptuj, a. š. 240, ov. 936
Knjižica davka na pijače, ki ga je gornjeptujskemu gospostvu v obdobju od avgusta do oktobra 1821 plačeval ptujski gostilničar Janez Bonini. Gostilno je imel v hiši s konskripcijsko št. 103 (danes Miklošičeva ulica 12).
V – 5
Gostilna “Pri rdečem nosu”, Zagreb, 1842/1843
HR-DAZG-857. Zbirka Ulčnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 846
Gostilna “Pri rdečem nosu” (Grobarska ulica, Mirogoj) je bila znana tudi kot “pokopališka” ali “sedminska” gostilna. Pogosto je vanjo zahajal tudi Pilko, uslužbenec mirogojskega pokopališča, ki je skrbel za konje in mrliški voz, jih snažil in vzdrževal, pazil na opremo in kolnico ter oblačil mrliče. Publicist Rudolf Katedralis je za Pilka povedal: “Bil je dobričina in veseljak. Jutra so ga pogosto ujela v pokopališki gostilni ‘Pri rdečem nosu’, kako smrči s prekrižanimi rokami. Njegova črna, mršava konja sta medtem s sklonjenima dolgima vratovoma žalostno čakala na gospodarja.”
V – 6
Vpisnik krčmarjev in gostilničarjev, 1890
HR-DAZG-857. Zbirka Ulčnik Ivan, 2. Fotografije i tiskovine, sig. 846
V skladu z Obrtnim zakonom iz leta 1884 je moral vsak, ki je želel odpreti krčmo ali gostilno, predložiti krstni list in kot dokazilo mestnega glavarstva še potrdilo, da je “pošten človek, nekaznovan zaradi zločinov ali prekrškov in da je njegovo politično in moralno vedenje povsem korektno”. Potem ko je plačal pristojbino v višini 10 forintov, je Mestno glavarstvo Varaždin praviloma vsakemu vložniku prošnje izdalo odobritev za vodenje krčme. Enostavno pridobljeno dovoljenje je številne spodbudilo, da so svoj zaslužek poiskali v gostilniški dejavnosti. Iz vpisnika je razvidno, da je bilo v letu 1890 v Varaždinu odprtih kar 21 krčem in 2 gostilni.
V – 7
Razglednici restavracije Gambrinus v Mariboru in razglednice gostiln v okolici Maribora, okoli 1900 – 30. leta 20. stoletja
SI_PAM/1693 Zbirka fotografij in razglednic
V prvi polovici 20. stoletja je bilo obiskovanje gostinskih lokalov značilno za življenje v Mariboru in njegovi okolici. Prebivalci mesta, okoličani in domači ter tuji popotniki so radi zahajali v mestne kavarne in restavracije, mestne in okoliške gostilne ter vinotoče v okolici mesta. Mestne restavracije so delovale v okviru hotelov ali kot samostojni gostinski lokali. Gambrinova restavracija v Gregorčičevi ulici 29, v hiši kompleksa pivovarne družine Tscheligi (Čeligi), je sodila med ugledne restavracije v mestu. Priljubljene gostilne v bližnji in daljni okolici mesta so bile tudi: Robič v Limbušu, Pri lipi v Radvanju in Šabeder v Zgornji Koreni. Gostilna Robič je slovela po kolinah. V gostilni Pri lipi pa so pripravili toliko ocvrtih piščancev, da so gostilno poimenovali kar Kurja smrt.
16 – IZ FLAŠE GRE V GLAŽKE
V – 8
Oglas vinotoča »Pri Hrvatu«, 1906
DAVŽ. Zbirka tiskovina, Naše pravice br. 45
V Varaždinu so ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja množično odpirali vinotoče, saj za točenje vina na drobno ni bilo potrebno obrtno dovoljenje, ampak le dovoljenje finančnega urada. Lastniki vinotočev so morali upoštevati določbe obrtnega zakona, ki so veljale za javni red in mir ter za zdravstveno-higienske ukrepe. Do leta 1926 so v Varaždinu odprli celo 90 vinotočev. Od tega jih je le deset točilo vina domačih vinogradnikov z Varaždin Brega, drugi pa so večinoma prodajali dalmatinska in štajerska vina. Prodaja tujih vin je pri domačih vinogradnikih povzročala nejevoljo, saj za prodajo tujih vin, za razliko od prodaje domačih, ni bilo potrebno plačevati pristojbin. Varaždinski vinogradniki so zato predlagali, da bi se po vzoru Mariborske oblasti, ki je za zaščito svojih proizvajalcev vpeljala trošarino na uvožena vina, tudi v Varaždinu za tuja vina uvedlo plačilo trošarine.
V – 9
Krčma “S Turškega Vrha” v Varaždinu, začetek 20. stoletja
HR-DAVŽ-1124. Zbirka preslika gradiva iz ostalih arhiva i ustanova Republike Hrvatske
Turški Vrh je danes del Občine Zavrč in je od nekdaj znan po številnih vinogradih in kakovostnem vinu. Varaždinske krčme in gostilne so v prvi polovici 20. stoletja večinoma reklamirale prodajo tujih vin, manj pa domačih z območja Varaždin Brega. Med tuja vina je sodilo tudi vino s Turškega Vrha, ki je “poleg ljutomerskega veljalo za najboljše štajersko vino” (Naše pravice, št. 29 iz leta 1907). Favoriziranje vina iz tujine je povzročilo nezadovoljstvo zlasti pri vinogradnikih z Varaždin Brega, katerih “vino so s ponosom priporočali v najboljših zagrebških gostilnah” (Hrvatsko jedinstvo,št. 16 iz leta 1938).
Tomo Valjak je po šestindvajsetih letih vodenja čevljarske delavnice zamenjal poklic in začel leta 1925 prodajati vino. Lokacijo svojega vinotoča v Varaždinu je večkrat zamenjal, obratoval je na Padovčevem trgu, v Draškovićevi ulici, na Trgu svobode in v Koprivniški ulici. Najprej je prodajal viniško vino, sčasoma pa je kot najboljše priporočal vino s Turškega Vrha. Zato je svojo krčmo v Koprivniški ulici 15 (danes Ulica M. P. Miškine), ki jo je odprl leta 1932, poimenoval “S Turškega Vrha”.
V – 10
Cenik za različna vina in žgane pijače veletrgovine Julius in Robert Pfrimer iz Maribora, pred 1912
SI_PAM/1702 Zbirka varia, a. š. 3/21
Podjetje je bilo vpisano v register družb leta 1867 in leta 1947 iz njega izbrisano zaradi prenehanja poslovanja. Cenik je nedatiran. Litografijo v glavi cenika so izdelali v tiskarni Karla Rabiča (Carl Rabitsch & Comp.) v Mariboru.
V – 11
Seznam točilcev alkoholnih pijač v Brežicah, 1930
SI_ZAC/0011 Okrajno glavarstvo in sresko načelstvo Brežice, sig. F-53, a. š. 55
V – 12
Proljetni Zagrebački Veliki Sajam, Zagreb, 1926.
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.2. Plakati zagrebačkog zbora, sig. 115
Spomladanski zagrebški veliki sejem, Zagreb, 1926
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.2. Plakati zagrebačkog zbora, sig. 115
V – 13
VIII. razstava in vinski sejem, Zagreb, 1938
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.2. Plakati zagrebačkog zbora, sig. 146
Skupina pomembnih hrvaških gospodarstvenikov je leta 1909 na pobudo tedanjega zagrebškega župana dr. Milana Ambruša ustanovila društvo Zagrebški zbor, da bi s prirejanjem razstav in velikih sejmov pospešili razvoj vseh industrijskih panog in gospodarstva nasploh.
17 – IZ FLAŠE GRE V GLAŽKE
Diploma Mariji Zichy za sodelovanje na vinskem sejmu, 14. aprila 1931
Vlasništvo: Podrum Štrigova d.o.o.
V 18. stoletju so na griču zahodno od Štrigove zgradili dvorec Tkalec v poznobaročnem slogu. Dvorec je imel obokano vinsko klet. Do ukinitve pavlinskega reda leta 1786 je bil v lasti štrigovskega pavlinskega samostana, od srede 19. stoletja pa v lasti grofov Zichy, velikašev iz Beltincev. Po drugi svetovni vojni so Zichyjevim posestvo Tkalec odvzeli in ga podelili Sadni drevesnici in trsnici Vukanovec.
Vsi lastniki dvorca Tkalec so se ukvarjali z vinogradništvom. Ob stavbi dvorca je stala tudi lesena preša, v kateri so še leta 1960 stiskali grozdje.
Mariji Zichy so za vino, pridelano na posestvu Tkalec Štrigova, na IV. vinski razstavi in vinskem sejmu v Zagrebu leta 1931 podelili diplomo.
V – 15
Diploma Banovinski drevesnici in trsnici v Vukanovcu, 30. maja 1940
Vlasništvo: Podrum Štrigova d.o.o.
Organizacijski odbor tretje vinske razstave in vinskega sejma v Dolnji Lendavi je 19. maja 1940 podelil Banovinski drevesnici in trsnici v Vukanovcu diplomo za vina, ki jim je dal oceno odlično. Razstavili so vina letnika 1939, in sicer traminec, sauvignon in renski rizling.
Drevesnico in trsnico Vukanovec so ustanovili ob koncu 19. stoletja z namenom, da bi na območju Vukanovca izpopolnili vinogradništvo in sadjarstvo. Večkrat je zamenjala lastnike, leta 1898 je prešla v last madžarske države, po prvi svetovni vojni pa Države SHS. Ko je Medžimurje leta 1922 postalo del Mariborske oblasti, je trsnica Vukanovec dobila prvega slovenskega ravnatelja – Jakoba Žnidariča, učitelja kmetijstva iz Središča ob Dravi. Tedaj je posestvo dobilo ime Oblastna viničarska šola. Jakoba Žnidariča je na funkciji ravnatelja leta 1928 zamenjal Ivan Karničnik, ki je prav tako bil učitelj kmetijstva. Karničnik je posestvo odlično uredil, vpeljal je drevesnico in trsnico ter prostor za stratifikacijo cepljenih trsov. Leta 1961 je drevesnica postala del Kmetijske zadruge Štrigova in v njeni sestavi delovala kot samostojni obrat.
V – 16
Vinska karta restavracije Mestna klet (Jelačićev trg št. 10), Zagreb, 1941
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.2. Plakati zagrebačkog zbora, sig. 496
Samo središče Zagreba, Trg bana Jelačića, je bilo več desetletij restavracijska črna luknja. V osemdesetih letih je tam stala Mestna klet.
V – 17
Vinska razstava v Celju, 1948
SI_ZAC/1594/00019 Pelikan Josip, a. š. 1
V – 18
Vjekoslav Majer – Lojzek, “In za to pij, Jandraš, vinček naš …”, okoli 1950
HR-DAZG-866. Zbirka fotografija, 10. Revija Zagreb, sig. RZ 1130
Vjekoslav Majer je bil hrvaški pisatelj. Njegovi senzibilnosti je bil bližji t. i. matoševski slog. S književnikom Antunom Gustavom Matošem ga je povezoval tudi Zagreb. Majer je mestu posvetil številne verze, opeval je gornjegrajske ulice, plinske svetilke, parke, kavarne, predmestje, tudi Matoša.
“In za to pij, Jandraš, vinček naš, ti si naš stari pajdaš. Kaplja do kapljice – kupica, dokler je še življenje naše!”
V – 19
Ocenjevanje cvička, Kostanjevica na Krki, 1993
SI_ZAC/0531 Fototeka glasila Naš glas Krško, sig. 3/093
V – 20
Modra frankinja, 2003
SI_ZAC/0327 Vino Brežice, sig. 477
Modra frankinja je med največjimi aduti posavskih vin. Zlata medalja z vinskega ocenjevanja leta 2003 v Gornji Radgoni je pripadla Modri frankinji kleti Vino Brežice, letnik 2001. Raziskovalci nemškega trsničarskega inštituta v Geilweilerhofu so pred kratkim z genskimi analizami potrdili, da gre za avtohtono slovensko sorto, ki izvira iz štajerskih vinogradov.
18 – IZ GLAŽKOV GRE V GLAVE
VI – 1
Zapisnik Društva zmernosti, 23. decembra 1849
HR-DAVŽ-4. Poglavarstvo trgovišta Krapina (kut. 7)
V »Danici Ilirski« iz leta 1845 so zapisali, da so prvo društvo zmernosti ustanovili daljnega leta 1618 na Koroškem, in sicer gospodje s Koroškega, Kranjskega in Štajerskega. Člani društva so se odpovedali pijančevanju in psovanju. A društvo ni dolgo delovalo, saj so bili le maloštevilni gospodje pripravljeni odreči se vinskim užitkom.
Sredi 19. stoletja se je del krapinskega plemstva odločil, da bo obrzdal svoje strasti, in tako so ustanovili “Društvo zmernosti”. Od gradiva društva se je v Državnem arhivu Varaždin ohranila tožba zoper društvenega starešino Pavla Krizmanića, ki je 18. decembra 1849 v kraju Golubovo pregloboko pogledal v kozarček. V zapisniku piše, da je bil obdolženec “tako opit, da se je med drugimi cenjenimi in treznimi gosti opotekal, še več, komaj se je lahko držal pokonci, dva sta ga podpirala, tretji pa mu je noge naravnaval”. Če takšnega dejanja v smislu družbenih pravil ne bi obsodili, bi bilo lahko v prihodnosti slab zgled ostalim članom in v največjo sramoto tako obdolžencu kot tudi celotnemu društvu. Vsak član društva “in tudi pred kratkim izvoljeni prvi starešina bi morali pravila društva ne samo dobro poznati, ampak jih tudi dosledno upoštevati”. Iz tožbe je nadalje razvidno, da je v skladu s pravili iz leta 1847 za obdolženca predvidena kazen, a ni znano, kakšna kazen ga je doletela.
VI – 2
Oglas za antebeten, sredstvo proti pijanosti, 1904
HR-DAVŽ. Zbirka tiskovina, Veliki Ćiril-metodski koledar za 1904. god.
VI – 3
Protialkoholna zveza “Sveta vojska” v Ljubljani imenuje gimnazijca Jožeta (Josipa) Stabeja iz Maribora za centralnega vodnika vseh slovenskih dijaških abstinenčnih krožkov, okoli 1915
SI_PAM/1623 Stabej Jože, a. š. 1
Pretirano uživanje alkoholnih pijač, zlasti žganja, je začelo naraščati z industrializacijo v 18. in 19. stoletju, po prvi svetovni vojni pa se je še okrepilo. Žganje, ki so ga prej zauživali kot zdravilo, so začeli uporabljati kot poživilo, postalo je vsakodnevna navada med vsemi sloji prebivalstva. Od sredine 19. stoletja so se v boj proti alkoholizmu na Slovenskem vse bolj vključevali duhovniki in zdravniki. Janez Kalan (1868–1945), duhovnik, urednik in aktivist katoliškega gibanja, je leta 1903 ustanovil Protialkoholno organizacijo “Sveta vojska”. Ta je leta 1913 v boju proti pijančevanju in razuzdanosti izdala knjižico Mali protialkoholni katekizem.
VI – 4
“Alle werden selig sein Die da gerne trinken Wein”, židano-vesele pozdrave s Ptuja, 1909
SI_ZAP/0219 Zbirka razglednic
VI – 5
Pravila dijaškega abstinenčnega krožka, okoli 1915
SI_PAM/1623 Stabej Jože, a. š. 1
Krožek naj bi se z versko-narodnega in higienično-socialnega stališča boril proti uživanju alkoholnih pijač. Razširjal naj bi abstinenco med dijaštvom, drugod pa abstinenco ali vsaj strogo treznost.
VI – 6
“Veseli pozdrav s Ptuja”, 1907
SI_ZAP/0219 Zbirka razglednic
VI – 7
Razglednica Maribora z dodanim veseljaškim motivom, 1913
SI PAM 1693 Zbirka fotografij in razglednic, SI_PAM/1693/001/003_00009
Napis v nemščini pravi: “Mokre in vesele pozdrave iz Maribora. Kdor ne ljubi vina, žensk, pesmi, ta ostane norec celo življenje.”
život.”
VI – 8
“Veseli pozdrav s Ptuja”, 1912
SI_ZAP/0219 Zbirka razglednic
19 – IZ GLAŽKOV GRE V GLAVE
VI – 9
Esej o škodljivosti alkohola dijaka Jožeta Stabeja, organizatorja protialkoholnega gibanja med dijaštvom v Mariboru, okoli 1915
SI_PAM/1623 Stabej Jože, a. š. 1
„Alkohol je v resnici strašna kuga, vampir človeškega zdravja.“
VI – 10
Sklep zapisnika Glavarstva z listino izpričanega svobodnega trga Čakovec, 15. januarja 1920
HR DAM-7. Poglavarstvo poveljnog i slobodnog trgovišta Čakovec, Sjednički zaključci 1920. – 1923.
Zapisnik glavarstva Trga Čakovec z dne 15. januarja 1920 opozarja na negativne posledice uživanja alkoholnih pijač. Občinski redar se je namreč decembra 1919 v gostilni “Deutsch” napil v tolikšni meri, da je nadlegoval goste, razbijal kozarce in grozil gostom s pištolo. Zaradi neprimernega vedenja je bil kaznovan z odpustom iz službe.
VI – 11
Protialkoholna kampanja: Matere in očetje!!! Varujte se alkohola za zdravje svojih otrok, 1929
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno – higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 268
Zagrebški zbor (današnji Zagrebški velesejem) je organiziral različne razstave in kampanje, med njimi tudi Medicinsko razstavo leta 1929. Jugoslovanska zveza treznosti je vodila kampanjo zoper alkohol, o čemer je poročalo Mestno glavarstvo vsesplošne uprave svobodnega in kraljevskega mesta Zagreb: “S stanovanjskim vprašanjem je tesno povezano tudi zoperstavljanje alkoholizmu, ki se je, žal zlasti v povojnem času, zelo razpasel. Da se alkoholizem vse bolj širi, lahko razumemo, če upoštevamo, da delavec po napornem delu, če nima prijaznega doma, gre v gostilno ali točilnico žganja in se tam zadržuje do spanja, zapravljajoč težko prisluženi denar za strup, nato pa se k počitku uleže v katerikoli zatohel in vlažen kot.”
VI – 12
Protialkoholna kampanja: Zakaj se je potrebno izogibati alkoholnim pijačam, 1929
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno – higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 269
VI – 13
Protialkoholna kampanja: Pijanca še otroci zasmehujejo, 1929
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno – higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 270
VI – 14
Protialkoholna kampanja: Alkohol je stalno pil, gospodar nikoli ni bil, 1929
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno – higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 271
VI – 15
Protialkoholna kampanja: Kdor misli, ne pije – kdor pije, ne misli, 1929
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno – higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 272
VI – 16
Protialkoholna kampanja: Zakaj ste umorili svojo soprogo? Gospod sodnik, ne vem … bil sem opit, 1929
HR-DAZG-872. Zbirka tiskovina, 1.4. Zdravstveni, sanitarno – higijenski i ostali edukacijski plakati, sig. 273
20 – IZ GLAŽKOV GRE V GLAVE
VI – 17
Razglas proti pijančevanju in nespodobnemu obnašanju, 1930
SI_ZAC/0011 Okrajno glavarstvo in sresko načelstvo Brežice, sig. F-53, a. š. 55
VI – 18
Popivanje in veseljačenje v viničariji ptujske trgovske družine Kasimir na Popovskem Vrhu po trgatvi, 1931
SI_ZAP/0559 Rodbini Kasimir in Oeltjen, a. š. 1, ov. 69, št. 7
VI – 19
Berilo o alkoholu, 1955
HR-DAM-15. Narodni odbor općine Čakovec, Redovni spis 2491/1955.
Republiški odbor Društva za boj proti alkoholizmu v Ljudski republiki Hrvaški in Komisija za boj proti alkoholizmu Glavnega odbora Rdečega križa za Hrvaško sta darovala šolam “Ljudsko berilo o alkoholu”. Le-to naj bi bilo v pomoč učiteljem in delavcem Rdečega križa pri “vzgajanju otrok, mladine in staršev brez alkohola” in pri uresničevanju bolj preudarnega in vsebinsko obogatenega kulturnega življenja pod geslom: “V socializmu ni prostora za alkoholizem!”.
VI – 20
Obvestilo o otvoritvi razstave proti alkoholizmu, 3. junija 1957
HR-DAM-15. Narodni odbor općine Čakovec, Redovni spis 5233/1957.
Junija 1957 je Zavod za socialno zavarovanje v Varaždinu v prostorih zdravstvenega doma organiziral razstavo proti alkoholizmu. Društvo za boj proti alkoholizmu “Preporod” je predlagalo, da razstavo predstavijo tudi v Čakovcu.
VI – 21
Pesem s karikaturo, ki so jo napisali mornarji podmornice U–753 kot zahvalo za poslano žlahtno kapljico, 1941
SI_PAM/0110 Veliki župan mesta Maribor, spisi Glavnega urada pri Velikem županu mesta Maribor : I. decernat, a. š. 1
Ladjedelnica vojne mornarice v Wilhelmshafnu je junija 1941 mesto Maribor zaprosila, da bi prevzelo botrstvo nad novo podmornico U-753. Še istega meseca je politični komisar Fritz Knaus potrdil namero mesta, da botrstvo prevzame. Splavitev podmornice je bila 18. junija 1941 v Wilhelmshafnu, udeležili pa so se je tudi predstavniki mesta. Ob splavitvi je politični komisar Knaus naslovil na posadko pismo. V njem je izrazil upanje, da je podmornica že zaplula proti svoji prvi nalogi, ob tem pa želel mornarjem veliko uspehov in sreče. Prav tako jim je sporočil, da jim bo mesto v naslednjih dneh poslalo nekaj zabojev vina in ovratne rute z izvezenim mestnim grbom. Mornarji so v zahvalo mestu napisali pesem.
VI – 22
Plakat o odvračanju slovenskega naroda od alkoholizma, 1938
SI_ZAP/0095 Varia
VI – 23
Skica prizora zločina ter izsek iz sodbe obtoženim umora s koli v vinogradu med trgatvijo v Slovenskih goricah, 1934
SI_PAM/0645 Okrožno sodišče Maribor 1898-1941, a. š. 253, spis Kzp VII 95/34
Jeseni 1934 je prišlo med trgatvijo v slovenjegoriškem Dragoviču do množičnega pretepa, pretepači so uporabljali tudi kole. Pri tem je Franc Slana utrpel smrtne poškodbe. Preiskovalci nikakor niso mogli ugotoviti, kdo je nesrečniku zadal usoden udarec. Vsi obtoženi so bili zaradi nasprotujočih si izjav prič na koncu oproščeni. Razstavljena je skica prizora zločina.